Pojdi na vsebino

Valvasorjeva nagrada

Dodaj povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Valvasorjeve nagrade oz. odličja so slovenske nagrade za največje dosežke muzejskih ustanov, sodelavcev, prostovoljcev in donatorjev, ki jih je 16. oktobra 1971 prvič podelila Skupnost muzejev Slovenije, s čimer je obeležila 150-letnico nastanka Kranjskega deželnega muzeja, prvega muzeja na Slovenskem (15. oktober 1971).[1] Ime nosijo po Janezu Vajkardu Valvasorju, ki ga je Sergej Vrišer označil za predhodnika muzejstva na Slovenskem.[2]

Od leta 1998 jih podeljuje Slovensko muzejsko društvo, praviloma na predvečer mednarodnega dneva muzejev, 18. maja, in praviloma v eni od muzejskih ustanov v Ljubljani. Komisija izbere nagrajence za preteklo leto na podlagi vsakoletnega razpisa, objavljenega okoli 20. januarja.

Vrste nagrad

[uredi | uredi kodo]

Podeljuje se:

  • valvasorjevo nagrado za življenjsko delo.
  • valvasorjeve nagrade za dosežke v enem ali več letih (pred letom 2012 imenovane valvasorjeva priznanja).
  • valvasorjeva častna priznanja za posebne zasluge posameznikov in ustanov ter posredovanje ali podaritev obsežnejših zbirk ali pomembnih delov premične naravne in kulturne dediščine ali spomenika večje vrednosti muzejem. Uvedli so jih leta 1997.
  • valvasorjeve diplome organizacijam, podjetjem in posameznikom za zasluge pri realizaciji muzejskih projektov, donatorstvo in sponzorstvo. Uvedli so jih leta 2012.
  • valvasorjev nagelj za projekte s poudarkom na socialni empatiji. Uvedli so ga leta 2014.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]
Prvi dobitniki Valvasorjeve nagrade. Od leve proti desni: Zoran Kržišnik, Janko Jarc, Josip Mal, France Ostanek, Marija Rutar, Jože Kastelic in Bogo Teplý (foto: Svetozar Busić)

Podelitev prvih nagrad je potekala na sedmem kongresu Zveze muzejskih društev Jugoslavije.[3]

Nekaj časa so delili valvasorjeva posebna priznanja (od leta 1975, na pobudo nekaterih muzejev) in plakete (uvedene še pred posebnimi priznanji).[4] Do leta 2012 so podeljevali valvasorjeve nagrade za življenjsko delo, valvasorjeva priznanja za pomembne dosežke na muzejskem področju v preteklem letu in valvasorjeva častna priznanja za posebne zasluge pri popularizaciji muzejstva in premične dediščine in za pomembne donacije muzejem in galerijam.

Leta 1983 je Matija Murko predlagal pregled in noveliranje pravilnikov tudi za valvasorjeve nagrade, Sergej Vrišer pa je ta pravilnik označil za sorazmerno starega. Zmotilo ga je, da nekaterih zaslužnih muzejskih delavcev nihče ne predlaga.[5] Aprila 1988 nagrad za leto 1987 niso podelili zaradi nekaterih nejasnosti v zvezi z novim pravilnikom.[6] Leta 1992 so valvasorjeve nagrade po »dveinpolletnem zatišju« ponovno podelili in takrat upoštevali delo muzealcev v letih 1990 in 1991.[7]

Nagrajenci Skupnosti muzejev Slovenije med letoma 1971 in 1997

[uredi | uredi kodo]

Valvasorjeva nagrada za življenjsko delo I

[uredi | uredi kodo]
Za leto Ime Opombe Ustanova Sklici
1971 Zoran Kržišnik ravnatelj Moderne galerije [3][8]
Janko Jarc ravnatelj Dolenjskega muzeja Za razvoj muzejstva na Dolenjskem. Ustanovil in vodil je Dolenjski muzej in Dolenjsko galerijo. Pomagal je razvijati Posavskega in Belokranjski muzej. Njegova knjiga Partizanski rog je bila ob podelitvi valvasorjeve nagrade navedena kot eno najtemeljitejših del iz obdobja slovenskega osvobodilnega boja. [3][8]
Josip Mal Bil je kustos nekdanjega Deželnega muzeja in dolgoletni ravnatelj Narodnega in Mestnega muzeja v Ljubljani. Kulturna zgodovina Ljubljane je bila ob podelitvi valvasorjeve nagrade označena za eno najpomembnejših Malovih povojnih del. [3][8]
France Ostanek ravnatelj Slovenskega šolskega muzeja Ravnatelj je bil od leta 1951. V šolskem muzeju je osnoval dokumentacijo za zgodovino šolstva. Po njegovem konceptu so se ustanavljali republiški šolski muzeji. [3][8]
Marija Rutar ravnateljica muzeja za Tolminsko Ustvarila je muzejske zbirke v Tolminu, Trenti in Vrsnem. [3][8]
Jože Kastelic dolgoletni ravnatelj Narodnega muzeja [3][8]
Bogo Teplý dolgoletni ravnatelj Pokrajinskega muzeja v Mariboru Vnet zagovornik muzejsko raziskovalnega dela, pomemben je tudi njegov delež za slovensko muzejstvo v zelo aktivnem in konstruktivnem sodelovanju v Zvezi muzejev Jugoslavije in Društva muzealcev Slovenije. [3][8]
1972 Srečko Logar ravnatelj Mestnega muzeja v Idriji Po 2. svetovni vojni je bil eden najbolj prizadevnih graditeljev muzejske službe na Primorskem. Ustanovil in več let je urejal publikacijo Mestnega muzeja v Idriji, imenovano Idrijski razgledi. [9][10]
Stane Terčak Muzej revolucije v Celju Preučeval je NOB na celjskem. Leta 1950 je dobil nalogo, da v Pokrajinskem muzeju v Celju ustanovi oddelek, posvečen tej tematiki. Zaradi obširnega gradiva se je zavzel za samostojni muzej NOB. Bil je tudi dejaven pisec in predavatelj. [9][10]
1973 Stanko Škaler

posthumna podelitev

ravnatelj Posavskega muzeja S posavskim muzejem je sodeloval že kot študent. Najprej je bil profesor, nato je v ta muzej prišel kot kustos in postal ravnatelj po upokojitvi svojega predhodnika, Frana Stiplovška. [11][10]
Bogdan Žolnir ravnatelj Muzeja ljudske revolucije v Slovenj Gradcu Preučeval je NOB gornje Dravske, Mislinjske in Mežiške doline. Muzej, ki ga je vodil, je bil njegovo življenjsko delo. [11][10]
Janez Gojkovič preparator Pokrajinskega muzeja na Ptuju Doma je bil iz kolarske družine v Spodnji Hajdini. Deloval je na področju arheologije in preparatorstva. Bil je oskrbnik mitrejev. Po letu 1935 je sodeloval na vseh izkopavanjih na ptujskem ozemlju pod vodstvom Šmida, Škrabarja, Baša, Klemenca in drugih. Konserviral je večino arheološkega gradiva za Posavski, Belokranjski in zlasti za Dolenjski muzej. Prispeval je k tehniki preciznega izkopavanja. [11][10]
1974 Miroslav Pahor ravnatelj Piranskega pomorskega muzeja Sergej Mašera V 50. letih prejšnjega stoletja je postavil temelje takratnemu muzeju v Piranu. Iz lokalno zasnovane zbirke se je sčasoma razvil današnji specialni muzej slovenskega pomorstva. V raziskovanju te tematike in njeni muzejski postavitvi je Pahor oral ledino. [12][13]
Sergej Vrišer ravnatelj Pokrajinskega muzeja v Mariboru Med drugim je zbral in postavil prvo sodobno urejeno vseslovensko zbirko modnih oblačil in uniform. Od leta 1971 je predaval na oddelku za umetnosto zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani. [13]
1975 Anton Polenec Bil je iniciator nove postavitve razstavnih zbirk Prirodoslovnega muzeja na ekološki podlagi in z mislijo na osveščanje šolajoče se mladine. Sodeloval je pri popularizaciji biološke znanosti s prevajanje in pisanjem člankov in knjig. [4][13]
Boris Kuhar Slovenski etnografski muzej Etnografski muzej je želel približati publiki tudi s povečanjem letnega števila razstav. Pomagal je urediti zbirke drugim muzejem in kulturnim ustanovam. Raziskoval je afriško kulturo in z njo seznanjal domačo javnost preko televizije in tiska. Za kenijsko vlado je izdelal ekspertizo o vključevanju kulturnih dobrin v turistično ponudbo. Za somalijsko vlado je izdelal osnutek projekta za novi nacionalni muzej v Mogadišu. [4][13]
1976 Jože Dular ravnatelj Belokranjskega muzeja v Metliki [14][13]
Nada Sedlar vodja laboratorija Narodnega muzeja v Ljubljani Smiselno je izgrajevala laboratorij Narodnega muzeja v skupno osrednjo ustanovo na področju konservacije kovin, organskih snovi in keramike. Izobraževala je mlajše kolege. [13]
1977 Anica Cevc ravnateljica Narodne galerije v Ljubljani V Narodni galeriji je delala od leta 1951. Do leta 1964 je bila kustosinja, nato ravnateljica. Sodelovala je z drugimi muzeji in galerijami. Predavala je po Sloveniji in otvarjala potujoče razstave. Sodelovala je s strokovnimi glasili, številnimi listi in RTV. [2]
Iva Stiplovšek muzejska pedagoginja Posavskega muzeja v Brežicah Pred 2. svetovno vojno je bila članica muzejskega društva za takratna politična okraja Brežice in Krško. Z možem je ustvarila prvo muzejsko zbirko v Posavju. K muzejskemu delu se je vrnila takoj po končani vojni. Z muzejsko pedagogiko se je ukvarjala od leta 1940. [2]
1978 Marijan Vidmar ravnatelj Tehniškega muzeja Slovenije Oral je ledino s postavitvijo Lovskega muzeja. Bil je predsednik komisije za upravljanje muzejskega doma v graščini Grimščice, oziroma vile v Zaki na Bledu. [2]
1979 Slava Mihevc – Mira[a] Muzej ljudske revolucije Slovenije v Ljubljani [15]
Milena Moškon Pokrajinski muzej v Celju V celjskem muzeju je kot kustosinja delala od leta 1955. Med njenimi zanimanji so bili izvenevropska zbirka Alme Karlin, celjska umetna obrt, zapuščina celjskih grofov in stare grafike muzeja. Bila je nekakšna predhodnica celjske spomeniškovarstvene službe. Na celjskem je občasno prirejala razstave sodobne umetnosti. Bila je predavateljica, objavljala je članke v lokalnem tisku in revijah ter strokovnih glasilih. [2][15]
1980 Cene Avguštin Gorenjski muzej v Kranju Imel je zasluge za nastanek muzeja v Kranju in njegove knjižnice. S potujočimi razstavami je želel približati likovno umetnost tudi podeželju. Vplival je na nastanek razstavišč in galerij po vsej Gorenjski, od Škofje Loke do Jesenic. [2][16]
Aleksander Jeločnik vodja numizmatičnega oddelka pri Narodnem muzeju v Ljubljani Je ustanovitelj tega numizmatičnega kabineta. [2][16]
1981 Andrej Pavlovec Njegovo muzejsko in galerijsko delo je bilo vezano na Škofjo Loko, kjer je bil ravnatelj loškega muzeja. Bil je organizator Groharjeve slikarske kolonije na Loškem gradu. [17]
Karel Pečko ravnatelj Zavoda za kulturo Bil je osnovnošolski likovni učitelj, ob ustanovitvi Umetnostnega paviljona v Slovenj Gradec v letih 1955/1956 pa je postal njegov vodja. Bil je podpornik Sokličevega muzeja in muzeja NOB. [17]
1982 Marija Gosar Prirodoslovni muzej v Ljubljani Ob prejemu nagrade je bila že 17 let delavka Prirodoslovnega muzeja. Zanimalo jo je delo z mladimi. Sodelovala je s Prirodoslovnim društvom. Organizirala in vodila je mladinsko raziskovalno akcijo Onesnaženost zraka v okviru akcije Okolje v Sloveniji. [18][19]
Milan Ževart Muzej narodne osvoboditve Maribor Muzealec je bil od leta 1956. Najprej je bil kustos in vodja oddelka pri Pokrajinskem muzeju v Mariboru. Leta 1958 je prevzel vodenje novoustanovljenega Muzeja narodne osvoboditve Maribor. Pod njegovim vodstvom se je muzej razvil v pokrajinsko ustanovo s petimi zunanjimi izpostavami. Skrbel je za kvalitetno raziskovalno delo na področju zgodovine NOB. [18][19]
1983 Branko Marušič ravnatelj Goriškega muzeja V Goriški muzej, ki ga je vodil od leta 1965, je vnesel raziskovalno delo. Prispeval je k ustanovitvi revije Goriški letnik. [20]
Peter Petru

posthumna podelitev

ravnatelj Narodnega muzeja v Ljubljani Kariero je začel kot kustos arheolog. Bil je konservator v Zavodu za spomeniško varstvo. Leta 1970 je postal ravnatelj Narodnega muzeja. Leta 1975 je začel poučevati na oddelku za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Opisan je bil kot prijateljski človek, ki svojega dela ni omejil na kabinet. [20]
1984 Hanka Štular muzejska svetovalka v Narodnem muzeju Muzealka je postala že kot študentka. Med drugim je prevajala strokovne tekste v nemščino. Bila je med avtorji slovenskega umetnostnega slovarja. [21]
Ljudmila Plesničar muzejska svetovalka v Mestnem muzeju v Ljubljani Prizadevala si je za reševanje ostankov antične Emone in njihovo vključevanje v utrip današnje Ljubljane. [21]
1985 Slavica Pavlič ravnateljica Slovenskega šolskega muzeja Muzealka je postala leta 1961. Do leta 1974 je bila kustosinja za dokumentacijo, nato pa je postala ravnateljica. Pozornost je posvečala tako zbiranju, kot raziskovanju. [22][23][24]
Vesna Bučić muzejska svetovalka v Narodnem muzeju v Ljubljani V tej ustanovi je delala od diplome. Bila je poznavalka umetne obrti. [22][23][24]
1986 Lado Smrekar direktor Galerije Božidar Jakac Najprej je vodil OŠ v Kostanjevici na Krki. Med drugim je pridobil umetnine Božidarja Jakca ter Toneta in Franceta Kralja. Osnoval je Gorjupovo galerijo. [25][26][27]
Vlasta Koren ravnateljica Pokrajinskega muzeja v Murski Soboti Leta 1954 je po diplomi postala kustosinja in upravnica Tolminskega muzeja. Leto kasneje je odšla v Prekmurje, kjer je bila edina muzealka. Tega leta je ustanovila muzej in na začetku je bilo 20 predmetov v stari molilnici luteranske cerkve. Leto kasneje je muzej dobil svoje prostore na gradu, iz katerega se je takrat izselila občina. 6 let je vodila razstavni paviljon v Murski Soboti. Posvečala se je tudi raziskovalnemu delu. [25][26][27]
1987 ni bilo podelitve valvasorjevih nagrad [6]
1988 Jurij Bavdaž ravnatelj Mestnega muzeja v Idriji Prispeval je k ohranitvi Klavž na Idrijci in Belci, vodne črpalke Kamšt in edinega primerka stare idrijske rudarske hiše. Poskrbel je za odkup Bevkove domačije v Zakojci. Varovanje zgodovinske dediščine je povezal z okoljem, primer tega so Partizanska bolnišnica Franja, Tiskarna Slovenija in Divje jezero pri Idriji. Zamislil si je slikarsko kolonijo v Idriji. Pripomogel je k obuditvi čipkarskega festivala. [28]
Polonca Vrhunc muzejska svetovalka Narodne galerije Aktivna vodja po razstavah in predavateljica za vse starostne skupine. [28]
Kurt Müller Švicarski državljan. Daroval je 50 urejenih grafičnih zbirk od 15. do 19. stoletja Zdravilišču Rogaška Slatina. [28]
1989 Jasna Horvat višja kustodinja za zgodovino v Narodnem muzeju V Narodnem muzeju je delala od leta 1974. Njena razstava Slovenci v letu 1789 je bila označena za sintezo muzeološko dozorele misli, skrbnega dela, poglobljenega znanja in sodobne vizije muzejske prezentacije. [28]
Branko Reisp knjižničar Narodnega muzeja Slovenije V Narodnem muzeju je delal od leta 1959. Tam je bil nekaj let prvi in edini zgodovinar. Knjižnico je vodil od leta 1964. Bil je avtor razstav in raziskovalec. [28]
Ksenija Rozman muzejska svetovalka Narodne galerije v Ljubljani in znanstvena svetnica Filozofske fakultete v Ljubljani Raziskovala je delo domačih in tujih slikarjev. Bila je poznavalka srednjeveškega stenskega slikarstva. Na oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete je predavala praktično muzeologijo. Vodila je tečaje za turistične vodnike. Napisala je priročnik za delo v slovenskih muzejih in galerijah. [28]
Dušan Jakomin Zbiral je etnografsko gradivo iz tržaškega zaledja. Ohranjal je tamkajšnje slovensko izročilo. Leta 1975 je ustanovil Ščedenjski etnografski muzej, v katerem je predstavil krušarsko obrt. [28]
Mitja Lavrič direktor Pivovarne Union Dal je pobudo za ustanovitev Pivovarskega muzeja. [28]
1990 Vera Kolšek ravnateljica Pokrajinskega muzeja Celje med letoma 1971 in 1991 [7]
1991

Valvasorjeva nagrada za življenjsko delo II

[uredi | uredi kodo]
Leto podelitve Ime Ustanova Opombe Sklici
1993 Anka Novak Gorenjski muzej Kranj [29]
1994 Marjetica Simoniti Pokrajinski muzej Maribor [30]
1995 Gorazd Makarovič Slovenski etnografski muzej [31]
1996 Majda Žontar Gorenjski muzej Kranj [32]
1997 Janez Kos Mestni muzej Ljubljana [33][34]

Valvasorjevo posebno priznanje

[uredi | uredi kodo]
Za leto Ime Ustanova Opombe Sklici
1975 Milan Lah (načelnik oddelka pri UJV Novo mesto), Franc Gosenica (kriminalist) Sodelovala sta pri odkritju italijanskih tatov, ki so vlomili v Dolenjski muzej in odnesli ok. 100 predmetov iz halštatskega obdobja. Uspešno so vrnili ukradene predmete tudi Narodnemu muzeju. V tej akciji so sodelovale kriminalistične službe uprave javne varnosti Ljubljana in Novo mesto. [35][4]
1980 Breda Kovič za strokovno publicistično delo [15]
1981 Miro Potočnik, Jože Vogrin zaščitna enota milice Na vadbenih potapljanjih so v strugi Ljubljanice odkrili keramično in kovinsko gradivo, pomembno za razumevanje preteklosti naseljevanja. [17]
Milan Harter, Janez Svete Društvo za podvodne raziskave, Ljubljana
1985 Sokličev muzej v Slovenj Gradcu Zaradi zaslug pri dviganju kulturne zavesti in za spodbudo, ki jo muzej s svojo dejavnostjo daje k razvoju kraja in okolja. [22][23][24]

Valvasorjeva plaketa

[uredi | uredi kodo]
Za leto Ime Ustanova Opombe Sklici
1980 Loški muzej [2][15][36]
Muzejsko društvo Škofja Loka [2][15][37]

Valvasorjevo priznanje oz. nagrada za enkratne dosežke

[uredi | uredi kodo]
Leto podelitve Ime Ustanova Opombe Sklici
1992 Timotej Knific, Milan Sagadin, Marko Mušič (arhitekt) Narodni muzej Ljubljana, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju za razstavo Pismo brez pisave v Narodnem muzeju v Ljubljani; kot nagrada [7]
Kobariški muzej za predstavitev soških ofenziv; kot nagrada [7]
Inja Smerdel Slovenski etnografski muzej za razstavo Kam so vsi pastirji šli; kot priznanje [7]
tovarna Lek za farmacevstko zbirko v novi stavbi Leka; kot priznanje [7]
tovarna pohištva Lipa iz Ajdovščine za realizacijo arhitektovih in arheologovih zamisli pri razstavi Pismo brez pisave v Narodnem muzeju v Ljubljani; kot priznanje [7]
Belokranjsko muzejsko društvo v Metliki za 43 let ohranjanja kulturne dediščine v Beli krajini; kot priznanje [7]
1993 Taja Čepič Mestni muzej v Ljubljani za projekt muzejske predstavitve Tobačne tovarne v Ljubljani [29]
Marjeta Ciglenečki Pokrajinski muzej Ptuj za razstavo Srečanje z Jutrovim na ptujskem gradu (april 1992 – januar 1993) [29]
podjetje Petrol za denarno podporo nadaljevanju del za novogradnjo Narodne galerije v Ljubljani [29]
1994 Stojan Kerbler za obdelavo fotografskega gradiva in negativov na steklu v več muzejih [30]
Mojca Vomer Gojkovič, Nataša Kolar Pokrajinski muzej Ptuj za razstavo ob 100-letnici muzeja: Archaeologia poetovionensis, Stara in nova arheološka spoznanja [30]
Marjeta Mikuž, Alenka Simikič Slovenski etnografski muzej za izpeljavo letne konference ICOM/ CIDOC [30]
1995 Darja Koter Pokrajinski muzej Ptuj za ureditev stalne razstave glasbil [31]
Teja Čepič, Irena Žmuc, Borut Rovšnik, skupina Novi kolektivizem Mestni muzej v Ljubljani za razstavo Potres v Ljubljani 1895–1995 v novi stavbi Narodne galerije v Ljubljani [31]
Rolanda Fugger Germadnik, Irena Lazar, Nande Korpnik Pokrajinski muzej Celje za razstavo Prosimo, dotikajte se predmetov [31]
1996 Andreja Rihter, Bronica Gologranc Zakonjšek, Rado Gologranc Muzej novejše zgodovine v Celju za otroški muzej Hermanov brlog [32]
Milena Zlatar Galerija likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu za retrospektivno razstavo del slikarja Oskarja von Pistorja [32]
1997 Ivica Križ Dolenjski muzej, Narodni muzej Slovenije, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto za razstavo Od antičnega vrča do majolke [33][34]
Darja Pirkmajer pritličje Celjske grofije za razstavo Rifnik in njegovi zakladi [34]
Francka Slivnik za razstavo Shakespeare v gledališčih Srednje Evrope med obema vojnama [34]

Valvasorjevo častno priznanje

[uredi | uredi kodo]
Leto podelitve Ime Ustanova Opombe Sklici
1997 Kulturno-informacijski center Križanke Mestnega muzeja Ljubljana [34]
Franc Štolfa (primarij) za Slovensko zobozdravstveno zbirko v Muzeju novejše zgodovine Celje (donacija predmetov) [34]

Nagrajenci Slovenskega muzejskega društva (1998–)

[uredi | uredi kodo]

Valvasorjeva nagrada za življenjsko delo

[uredi | uredi kodo]
Leto podelitve Ime Ustanova Opombe Sklici
1998 Drago Svoljšak [38]
1999 Mirina Cvikl Zupančič Kulturni center Kamnik [39][40][41]
2000 Tanja Tomažič [42]
2001 ni bila podeljena [43]
2002 Kemal Selmanović Narodna galerija v Ljubljani za restavratorsko-konservatorsko delo, ki ga je opravil v Moderni in Narodni galeriji. [44][45]
2003 ni bila podeljena [46]
2004 Maja Žvanut Narodni muzej Slovenije [47]
2005 Lidija Tavčar Narodna galerija v Ljubljani za delo na področju muzejske pedagogike [48]
2006 Jasna Horvat Narodni muzej Slovenije [49]
2007 Irena Šavel Pokrajinski muzej Murska Sobota [50]
2008 Meta Gabršek Prosenc Umetnostna galerija Maribor [51]
2009 Breda Ilich Klančnik Moderna galerija v Ljubljani za delo v muzejsko-galerijski dejavnosti in društvih s področja dediščine [52]
2010 ni bila podeljena [53]
2011 Timotej Knific Narodni muzej Slovenije [54]
2012 Lilijana Nedič [55]
2013 Inja Smerdel [56][57]
2014 Andrej Medved Obalne galerije Piran [58][59]
2015 Anja Dular Narodni muzej Slovenije [60][61]
2016 Darja Pirkmajer Pokrajinski muzej Celje [62]
2017 ni bila podeljena [63]
2018 Andrej Dular Slovenski etnografski muzej [64]
2019 Metka Fujs Pomurski muzej Murska Sobota [65]
2020 Nina Zdravič Polič Slovenski etnografski muzej za delo na področju muzejskega PR [66]
2021 Milena Koren Božiček Galerija Velenje [67]
2022 Alenka Domjan [68]
2023 Ivana Leskovec Mestni muzej Idrija [69][70]
2024 Verena Vidrih Perko Gorenjski muzej [71]
Andrej Smrekar Narodna galerija Slovenije [71]

Valvasorjevo priznanje oz. nagrada (2012–) za enkratne dosežke

[uredi | uredi kodo]
Leto podelitve Ime Ustanova Opombe Sklici
1998 Janez Balažic, Metka Fujs, Branko Kerman, Nataša Konestabo, Franc Kuzmič, Irena Šavel Pokrajinski muzej Murska Sobota za stalno razstavo [38]
1999 Marjeta Mikuž (za razstavo Ciklus ljudskih noš, akvareli Saše Šantla), Mojca Terčelj (za razstavo Iz dežele sončnega sijaja in mesečevih senc, Beblerjeva indonezijska zbirka), Polona Sketelj (za razstavo Več od zlata in srebra nam sadno drevje da ...) Slovenski etnografski muzej [41][39]
2000 Koroški muzej, Ravne na Koroškem [42]
numizmatični kabinet Narodnega muzeja v Ljubljani [42]
2001 Tone Kregar, Marija Počivavšek, Andreja Rihter, Tanja Roženbergar Šega, Iris Zakošek Muzej novejše zgodovine Celje za stalno razstavo Živeti v Celju [43]
Martin Horvat Mestni muzej Ljubljana za razstavo Mesto pod muzejem [43]
Bojana Rogelj Škafar Slovenski etnografski muzej za razstavo Ljubezen je v zraku - ljubezenska darila v slovenski tradicijski kulturi [43]
Jože Hudales, Rudnik Velenje za Muzej premogovništva Slovenije [43]
2002 ni bila podeljena [44][72]
2003 Staša Tome Prirodoslovni muzej Slovenije za razstavo Kače – zakaj se jih bojimo?!? [46]
Jana Cvetko (vodja projekta), Nataša Polajnar Frelih, Darja Srebnik, Marko Okorn Verski muzej v Stični za postavitev stalne razstave Zgodovina krščanstva na Slovenskem [46]
Metka Fujs Pokrajinski muzej Murska Sobota za realizacijo razstavnega projekta Na prelomih tisočletij [46]
2004 Marjana Žibert Gorenjski muzej Kranj za razstavo Družina v Kranju – Kruh in srce [47]
Beatriče Žbona Trkman, Nada Osmuk, Drago Svoljšak Goriški muzej za stalno arheološko razstavo Fluvio Frigido Castra Flovio Ajdovščina [47]
2005 Irena Lazar Pokrajinski muzej Celje za razstavo Odsevi davnine – Antično steklo v Sloveniji in ureditev skupnega kataloga (avtorji razstavnega projekta Rimljani: steklo, glina, kamen) [48]
Ivan Žižek, Mojca Vomer Gojkovič Pokrajinski muzej Ptuj za razstavo Med nebom in zemljo – Lončarstvo in opekarstvo rimske Petovione (avtorji razstavnega projekta Rimljani: steklo, glina, kamen) [48]
Bojan Djurič, Vesna Koprivnik Pokrajinski muzej Maribor za razstavo V Saksanovem svetu – Rimsko pridobivanje belega marmorja s Pohorja (avtorji razstavnega projekta Rimljani: steklo, glina, kamen) [48]
Zdenka Badovinac, Viktor Misiano, Igor Zabel Moderna galerija v Ljubljani avtorji razstavnega projekta 7 grehov: Ljubljana – Moskva [48]
Nadja Terčon, Flavio Bonin, Dušan Podgornik, Jože Črnelič Ulični muzej Izola, Muzej ladijskega modelarstva Izola za izvedbo projektov Ulični muzej Izola in Zbirko ladijskega modelarstva v Izoli [48]
2006 Monika Kokalj Kočevar, Marko Štepec, Tone Kregar, Marija Počivavšek, Irena Mavrič, Mojca Turk Muzej novejše zgodovine Slovenije za razstavo Podobe družabnosti od 6. oktobra 2005 do 29. marca 2006 [49]
Valentina Varl, Mirjana Koren Pokrajinski muzej Maribor za razstavo Steklena sled – dediščina pohorskega stekla od 25. maja 2005 do 31. decembra 2006 [49]
Tone Kregar Muzej novejše zgodovine Celje za stalno razstavo Frankolovski zločin v Spominskem parku frankolovskih žrtev v Stranicah [49]
2007 Slovenski etnografski muzej za postavitev prvega dela stalne razstave Med naravo in kulturo [50]
Milena Koren Božiček, Mojca Jenko Galerija Velenje, Narodna galerija Ljubljana za razstavo Ivan Napotnik 1888 – 1960: Iz javnih in zasebnih zbirk; Galerija Velenje, od 10. marca do 14. junija 2006; Narodna galerija Ljubljana, od 14. marca do 18. junija 2006 [50]
2008 Mestni muzej Ljubljana za stalno razstavo Obrazi Ljubljane v Turjaški palači v Ljubljani [51]
Staša Tome, Ivo Božič, Breda Činč Juhant, Mojca Jernejc Kodrič, Tomi Trilar, Ljerka Trampuž Prirodoslovni muzej Slovenije za izvirno izvedbo razstave Skrivnosti gozda [51]
Ivo Svetina, Verena Štekar Vidic, Marijan Rafael Loboda Mestni muzej Radovljica za stalno razstavo Anton Tomaž Linhart: »Zdaj premišljujem o tem, kako bi mogel postati znan!« [51]
2009 Borut Križ Dolenjski muzej Novo mesto avtor stalne razstave Arheološka podoba Dolenjske [52]
Ivana Leskovec, Mirjam Gnezda, Marija Terpin, Monika Milič, Andrej Furlan Mestni muzej Idrija avtorji stalne razstave Idrijska čipka, z nitjo pisana zgodovina [52]
2010 Janez Balažic Pokrajinski muzej Murska Sobota za občasno razstavo Umetnine iz Prekmurja, od romanike do modernizma, v Pokrajinskem muzeju Murska Sobota, od 5. februarja do 30. maja 2009 [53]
Irena Žmuc Mestni muzej Ljubljana za občasno razstavo Napoleon rezhe Iliria vstan! - ob 200 letnici ustanovitve Ilirskih provinc, Mestni muzej Ljubljana, 12. 5. 2009 – 31. 10. 2009 [53]
Jože Podpečnik Narodni muzej Slovenije za občasno razstavo Pod Napoleonovim orlom, 200 let ustanovitve Ilirskih provinc, Narodni muzej Slovenije, 14. 10. 2009 – 28. 2. 2010 [53]
2011 Borut Rovšnik, Ralf Čeplak Mencin, Elizabeta Petruša Štrukelj za zasnovo, organizacijo, izvedbo in vodenje neformalnega muzejskega izobraževalnega programa Muzeoforum v obdobju od leta 1991 do leta 2010 [54]
Mateja Breščak, Andreja Brancelj Bednaršek Belokranjski muzej v Metliki, Narodna galerija v Ljubljani za razstavo Alojz Gangl, kipar na poti v moderno [54]
Pokrajinski muzej Kočevje za razstavo Živeti z gozdom, Gozdnogospodarsko območje Kočevje [54]
2012 kolektiv Slovenske kinoteke za postavitev stalne razstave Muzeja slovenskih filmskih igralcev v Divači [55]
Majda Pungerčar Dolenjski muzej za avtorstvo razstave Novo mesto 1848 – 1918 [55]
Staša Tome, Ivo Božič, Mojca Jernejc Kodrič, Boris Kryštufek Prirodoslovni muzej Slovenije za razstavo Skrivnostna smrt mlade Leonore [55]
2013 kolektiv Pokrajinskega muzeja Maribor za projekt Evropa v muzeju – muzej v Evropi [56][57]
Tomaž Nabergoj, Tomaž Lazar, Sanja Jurca Avci, Dolores Gerbec Narodni muzej Slovenije za razstavo Vitez, dama in zmaj [56][57]
Zora Torkar, Janja Železnikar Medobčinski muzej Kamnik za stalno razstavo Odsevi kamniških tisočletij [56][57]
2014 Metka Dariš Slovenska kinoteka za projekt Niko Matul: filmska scenografija/production design – retrospektiva filmov in razstava/film retrospective and exhibition [58]
Gorenjski muzej Kranj za stalno razstavo Prelepa Gorenjska v gradu Khislstein [58]
Darja Pirkmajer, Rolanda Fugger Germadnik, Jure Krajšek, Stane Rozman Pokrajinski muzej Celje za projekt Revitalizacije in umestitve muzejskih vsebin v Knežji dvor v Celju [58]
2015 Drago Oman Pokrajinski muzej Maribor a pedagoški projekt Velike stvaritve malih mojstrov - Naj živi mir! [60]
Polona Sketelj Slovenski etnografski muzej za razstavo Vrata: Prostorski in simbolni prehod življenja [60]
Metka Fujs, Jelka Pšajd, Irena Šavel Pomurski muzej Murska Sobota za stalno razstavo Radgonski mostovi v Špitalu v Gornji Radgoni [60]
2016 Igor Sapač, Franci Lazarini, Špela Šubic Muzej za arhitekturo in oblikovanje za razstavno-založniški projekt Arhitektura 19. stoletja na Slovenskem [62]
Jure Mikuž, Nina Pirnat Spahić za projekt Čarobni jezik stripa: Tomaž Lavrič [62]
Katarina Toman Kracina, Maja Kovač, Blaž Peršin Muzej in galerije mesta Ljubljane za celovito prenovo Plečnikove hiše in postavitev stalne razstave [62]
2017 Breda Činč Juhant, Andrej Gogala, Alenka Jamnik, Mojca Jernejc Kodrič, Miha Jeršek, Urška Kačar, Tea Knapič, Matija Križnar, Boris Kryštufek, Špela Pungaršek, Staša Tome, Ljerka Trampuž, Tomi Trilar, Al Vrezec Prirodoslovni muzej Slovenije za razstavo Naše malo veliko morje [63]
Jožef Matijevič Dolenjski muzej Novo mesto za razstavo Vladimir Lamut 100 let v Jakčevem domu v Novem mestu [63]
Damjana Fortunat Černilogar Tolminski muzej za razstavo Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci - Sto let "bazilike miru" [63]
2018 Bojan Knific, Janita Košir, Jana Babšek, Boštjan Meglič Tržiški muzej za stalno razstavo Tržiški šuštarji, Usnje vseh barv, Klobčič in nit, stari modni hit [64]
Andrej Smrekar, Tina Buh Narodna galerija, Ljubljana za razstavo Helena Vurnik. Slikarka in oblikovalka (1882 – 1962) [64]
Žiga Šmit, Zora Žbontar, Mateja Kos, Saša Rudolf, Alenka Miškec, Tomaž Lazar Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani, Inštitut Jožef Štefan, Narodni muzej Slovenije za razstavo Preteklost pod mikroskopom [64]
2019 Estera Cerar, Irena Marušič Tehniški muzej Slovenije za razstavo Znanje brez meja [65]
Polona Zupančič, Sandro Oblak, Anton Zelenc, Miha Kosmač, Mirjam Gnezda Bogataj, Marija Terpin Mlinar, Milojka Magajne Mestni muzej Idrija za razstavo Na obrobju pekla: Idrijsko in Cerkljansko 1914–1919 [65]
Kristina Simončič, Robert Simonišek, Alja Fir, Goran Milovanović, Alja Pfeifer, Matic Tršar, Adrijana Petrič Galerija Božidar Jakac za projekt: Obrazi ekspresionizma/ Odtisi duha [65]
2020 kolektiv Narodne galerije in Jure Mikuž Narodna galerija za razstavo Ivana Kobilca: (1861–1926). »Slikarija je vendar nekaj lepega …« [66]
Darko Knez (Narodni muzej Slovenije), Aurore Ciavatti (Centre de Recherches Égyptologiques, Université Paris-Sorbonne), Jan Ciglenečki (Filozofska fakulteta v Ljubljani), Cäcilia Fluck (Skulpturensammlung und Museum für Byzantinische Kunst, Staatliche Museen zu Berlin), Tomislav Kajfež (Narodni muzej Slovenije), Miran Pflaum (Narodni muzej Slovenije), Barbara Bogataj Kokalj (Studio Aleja) Narodni muzej Slovenije za razstavo Koptske tkanine iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije [66]
avtorska ekipa razstavnega projekta BIO 26 Muzeju za arhitekturo in oblikovanje oblikovanje razstave za projekt 26. bienale oblikovanja z naslovom BIO 26| Skupno znanje [66]
2021 Jasna Kocuvan Štukelj, Majda Pungerčar, Maja Rudolf Markovič, Marjeta Bregar, Jurij Kocuvan (Studio 300) Dolenjski muzej Novo mesto za razstavni projekt 100 let novomeške pomladi [67]
Gorazd Lemajič, Janka Istenič, Timotej Knific, Boštjan Laharnar, Tomaž Nabergoj, Matija Turk, Peter Turk Narodni muzej Slovenije za stalno razstavo Zgodbe s stičišča svetov [67]
Jana Babšek, Vilja Lukan, Bojan Knific, Boštjan Meglič, Monika Kokalj Kočevar, Mojca Turk (MTA Design), Tadej Pišek (Zavod Godot) Muzej novejše zgodovine Slovenije, Tržiški muzej za stalno razstavo Koncentracijsko taborišče Ljubelj/Mauthausen 1943–1945 v Tržiškem muzeju [67]
2022 Janez Polajnar, Tamara Bregar Mestni muzej Ljubljana za občasno razstavo Rdeče in črno, Evropa na ljubljanskem kongresu 1821 [68]
Andreja Brancelj Bednaršek, Milček Komelj, Marko Kambič, Nina Gale, Marko Košir, Mateja Černič, Leon Gregorčič, Jurij Kocuvan, Alenka Misja Galerija Kambič za stalno razstavo Ljubiteljev zaklad [68]
Petra Bole s sodelavci Čebelarski muzej v Radovljici za stalno razstavo Živeti skupaj. O čebeli in človeku [68]
2023 Polona Rigler Grm, Marina Gradišnik, Vasja Zidar Muzej Ribnica stalna razstava Suhorobarstvo in lončarstvo [69][70]
Gašper Peternel, Ariana Furlan Prijon, Dušan Grobovšek, Andrej Štular Gorenjski muzej Kranj stalna razstava Prešeren – pesnik [69][70]
Nada Madžarac, Tamara Trček Pečak, Mirta Pavić Moderna galerija, Ljubljana občasna razstava Od blizu: ohranjanje, varovanje in konserviranje-restavriranje del moderne in sodobne umetnosti [69][70]
2024 Tina Fortič Jakopič, Marko Ličina Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije potujoča razstava Kruha in iger – o slikarstvu Toneta Kralja med drugo svetovno vojno [71]
avtorska skupina Muzej za arhitekturo in oblikovanje razstava Universum Plečnik: Od delavnice in mita [71]
Janko Boštjančič, Andrej Gaspari Park vojaške zgodovine Pivka stalna razstava Enigma – skrivnostno zakulisje vojne [71]

Valvasorjevo častno priznanje

[uredi | uredi kodo]
Leto podelitve Ime Ustanova oz. organizacija Opombe Sklici
1998 Slovenske železnice [38]
Marjan Božič za skrb nad Pivovarskim muzejem v Pivovarni Union [38]
1999 Časopisno podjetje Gorenjski Glas za dar zbirke fotografij Gorenjskemu muzeju v Kranju [41][39]
2000 Taja Čepič [42]
Boris Gregorka [42]
dediči akademika Franceta Miheliča: Maja Dolanc, France Mihelič in Alenka Puhar [42]
2001 Ana Gomolj Belokranjski muzej v Metliki Metličanka Ana Gomolj se je rodila leta 1951. Po končani osnovni šoli je bila gospodinjska pomočnica v Kopru. Po rojstvu hčere je prišla v Belo krajino in ni hotela več nazaj na Primorsko, zato je poslala prošnjo za delo čistilke v tovarni Beti. V tamkajšnjem kadrovskem oddelku je delala žena Jožeta Dularja, ravnatelja Belokranjskega muzeja, ki ji je povedala, da čistilko iščejo tudi v muzeju. Z delom je začela 16. aprila 1972. Bila je muzejska čistilka, hišnica in prostovoljka. [73][74][43]
Agata Freyer Majaron in Rok Freyer (potomca Henriete (roj. Krbavčič) in Roka Freyerja, lastnikov Lectarije) za donacijo Plečnikove opreme trgovine Lectarija Slovenskemu etnografskemu muzeju [43][75]
dediči umetnika Lojzeta Spacala za podaritev obsežne umetnikove zapuščine Moderni galeriji v Ljubljani [43]
Edi Šelhaus za podaritev obsežnega fotografskega opusa Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani [43]
Iztok Premrov za zavzeto poročanje o muzejskem delu in varovanju kulturne dediščine nasploh [43]
2002 Avgust Delavec, Mojstrana za življenjsko delo na področju planinske in krajevne muzejske dejavnosti v Mojstrani. Po drugi svetovni vojni začel sistematično zbirati zgodovinsko gradivo s področja planinstva in krajevne zgodovine. Leta 1984 je s pomočjo donatorjev in pod vodstvom Gorenjskega muzeja ustanovil Triglavsko muzejsko zbirko. [44][45][72]
Marjan Pogačnik, Bogomila Pogačnik (zakonca) za več dragocenih donacij slovenskim muzejem in Arhivu Republike Slovenije v letih 1995-2002 [44][45][72]
Jože Mejač (s kmetije pod Soteškim hribom v Črnučah) za ureditev zanimive zbirke stare kmetijske tehnike in delo v tej sekciji ljubiteljev in zbiralcev [44][45][72]
časopis Dnevnik za izročitev Cigličevega fotografskega fonda Muzeju novejše zgodovine Slovenije. Fotoreporter Dnevnika Marjan Ciglič je med letoma 1958 in 1998 za Dnevnik napravil okrog 300.000 posnetkov. Pisana dokumentarna bera zajema od pomembnih političnih dogodkov do bežnih vsakodnevnih utrinkov. Muzej novejše zgodovine je obsežno gradivo razvrstil v 23 tematskih sklopov. Kot je zapisano v utemeljitvi, je časopisna družba Dnevnik znala oceniti neprecenljivo vrednost Cigličevega bogatega arhiva in našla zanj najprimernejšega varuha. Ciglič je ohranil avtentično podobo "žitja in bitja slovenskega človeka" skozi posnetke dogodkov, oddaljenih od uradne, brezosebne zgodovine, je menila komisija pod vodstvom Brede Ilich Klančnik in zapisala: "Časopisna družba Dnevnik, d.d., je znala oceniti neprecenljivo vrednost Cigličevega bogatega arhiva, ki ga je avtor tudi natančno dokumentiral, in zanj našla najprimernejšega varuha." [44][45][72]
Tobačna Ljubljana za donatorski prispevek k Virtualnemu muzeju na ljubljanskem gradu [44][45][72]
2003 Janez J. Švajncer Vojni muzej Logatec za ureditev Vojnega muzeja Logatec [46]
Milan Kučan za izročitev zbirke protokolarnih daril, ki jih je prejel v času svojih predsedniških mandatov, Muzeju novejše zgodovine Slovenije [46]
Perutnina Ptuj za sponzoriranje številnih pomembnih kulturnih dogodkov in posebej za financiranje prenove dveh slavnostnih dvoran na ptujskem gradu [46]
Frančiškanski samostan na Brezjah za prispevek k ohranjanju, raziskovanju in promociji romarske dediščine [46]
2004 Bogdan Borčić za donacijo zbirke slik Koroški galeriji likovnih umetnosti Slovenj Gradec [47]
Vilma Bukovec Kambič za donacijo Galerije Kambič v Metliki [47]
Vanja Lokar za razstavo svoje zbirke porcelana (Zemlja, ogenj & kava) in sponzoriranje postavitve v Narodnem muzeju Slovenije [47]
Marko Sluga za donacijo pohištva, ur, drobnih predmetov in slik iz 19. stoletja Pokrajinskemu muzeju Ptuj [47]
Nina Zdravič Polič Slovenski etnografski muzej za izvedbo projekta treh letnih konferenc ICOM - CIMUSET, ICTOP, MPR, ki so potekale v Ljubljani od 12. do 17. septembra 2003 [47][76]
2005 Tatjana Holynski Majcen, Mitja Holynski za donacijo opreme Slovenskemu etnografskemu muzeju iz ateljeja Holynski na cankarjevi ulici v Ljubljani, ki ga je ustanovil njun oče Karel Holynski in je nehal delovati leta 2004 [48]
Stanislav Bačar za zbiranje in razstavljanje kamnin in fosilov [48]
2006 Marjan Kadoič za donacijo predmetov Mestnemu muzeju Ljubljana, kupljenih na dražbi iz zapuščine Zlatice Hribar [49]
Drago Sedmak Goriški muzej za stalno razstavo Državna meja na Goriškem (postavljena na železniški postaji v Novi Gorici) [49]
Park škocjanske jame za postavitev arheološke, geološke in biološke zbirke v naravoslovnem centru Delezova domačija v Škocjanu [49]
Društvo DOLI iz Lokavca za popularizacijo in varovanje kulturne dediščine, za prizadevanja pri zbiranju, restavriranju in pri realizaciji številnih kulturnih in muzejskih prireditev [49]
2007 Družina Smole (Davorka, Drago, Sonja, Marko, Dejan, Matej in Aljaž Smole) za ureditev »Palčave šiše« v vasi Plešce na Hrvaškem [50]
Renata Šribar za donacijo diapozitivov Slovenskemu etnografskemu muzeju iz zapuščine svojega očeta Vinka Šribarja, arheologa, popotnika in vodje turistničnih odprav v Afriko in Azijo [50]
Žiga Šmit Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani za uveljavljanje naravoslovnih metod pri proučevanju in varovanju kulturne dediščine [50]
Adolf Urbanec za konserviranje litoželeznih izdelkov dvorske železarne in drugih muzealij iz zbirk Dolenjskega muzeja Novo mesto [50]
Alenka Gerlovič za donacijo slikarskih umetnin Posavskemu muzeju Brežice [50]
Anton Stipanič za donacijo radijskih aparatov Belokranjskemu muzeju Metlika [50]
Darja Okorn za ureditev muzejske sobe »Pirčeva barvarna in družina« v hiši na Roženvenskem klancu v Kranju [50]
2008 Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani za sodelovanje med fakulteto in Tehniškim muzejem Slovenije pri organizaciji tradicionalne prireditve Dnevi elektrotehnike [51]
Goranka Kreačič za donacijo osebne zbirke »Šumijevci« Mestnemu muzeju Ljubljana, iz svoje osebne zbirke iz obdobja, ko je zahajala v lokal Šumi [51]
Dragica Trobec Zadnik za uspešno in prizadevno delo v Slovenskem muzejskem društvu v obdobju od 2003 – 2007 [51]
2009 banka Raiffeisen za izjemen prispevek in sponzorstvo Muzeja narodne osvoboditve Maribor [52]
2010 Tatjana Frajle Maslo, Marta Žohar, Vincenc Tajnšek, Avgust Čatorič, Franjo Podbregar, Ivan Krivec, Miroslav Bahčič, Božidar Godnik, Anton Mužič demonstratorji-obrtniki na Ulici obrtnikov v Muzeju novejše zgodovine Celje ob 10. obletnici stalne razstave Živeti v Celju [53]
Delo, d. d. za donacijo fotografskega fonda Muzeju novejše zgodovine Slovenije [53]
2011 Anton Prelesnik, Dušan Zekovič za ureditev žagarske zbirke na Temkovi žagi na Trubarjevi domačiji na Rašici [54]
Društvo žena in deklet občine Hajdina za sodelovanje s Pokrajinskim muzejem Ptuj in varovanje kulturne dediščine v izvornem okolju [54]
Bojan Kovačič za dolgoletno strokovno sodelovanje in za donacijo grafičnih listov in risb Narodni galeriji [54]
Nace Bizilj za podaritev obsežne zbirke fotografij Muzeju novejše zgodovine Slovenije [54]
Vekoslav Kebe Etno park Cerkniško polje za posebne zasluge pri varstvu in popularizaciji cerkniške dediščine [54]
2012 Marija Zupanc (upokojena učiteljica) za aktivno 10-letno sodelovanje z Mestnim muzejem Ljubljana v študijski skupini Mestni muzej Ljubljana in Ljubljančani [55]
2013 Lili Šturm za vzpostavitev in vodenje akcije Poletna muzejska noč [56][57]
Marijan Babič (zbriralec starih šivalnih strojev, član Društva restavratorjev Slovenije in Društva inženirjev in tehnikov tekstilcev v Mariboru) za dolgoletno prizadevanje pri ohranjanju tehniške kulturne dediščine [56][57]
2014 Marta Matul, Barbara Matul Kalamar za Slovenski kinoteki podarjeno zapuščino Nika Matula [58]
Boštjan Perovšek za izjemne dosežke s področja ustvarjanja zvočnih prostorov za potrebe muzejskih postavitev [58]
2015 Alenka Pakiž in Filip Pakiž (zakonca) za izjemne zasluge pri proučevanju, ohranjanju in promociji oblačilne dediščine na ribniškem območju in širše ter za donacijo Muzeju Ribnica [60][61]
Nicolas Alan Dominko (vnuk Vinka Bavca) za donacijo fotografij in predmetov iz foto ateljeja Bavec Posavskemu muzeju Brežice [60][61]
Nikolaj Szepessy za ohranjanje premične kulturne dediščine na območju občine Beltinci in za donacijo lekarniško-zdravstvene zbirke Pomurskemu muzeju Murska Sobota [60]
Društvo žena Prvačina za posebne zasluge pri ohranjanju, predstavljanju in populariziranju muzejstva in varstvu kulturne dediščine aleksandrink [60]
2016 Jože Doles (župan Občine Bloke), Irena Škrabec, Marjan Rafael Loboda, Polona Strman, Božidar Strman – Mišo, Mitja Novljan, Jože Obreza, Matej Pakiž za postavitev stalne muzejske zbirke Bloški smučar in njeno nadaljne delovanje [62]
Kulturno društvo Priden možic iz Kamnika za zasluge pri ohranjanju, predstavljanju in varstvu kulturne dediščine mesta Kamnik [62]
Urška Stanković Elesini, Raša Urbas, Matej Pivar, Pia Anžel (študentka), Aksinja Kermauner (tiflopedagoginja) Katedra za interaktivno in grafično tehnologijo Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani za sodelovanje pri projektu Muzejska pot Dotakni se! v Muzeju pošte in telekomunikacij, dislocirani enoti TMS [62]
2017 Boris Farič, Danilo Goričan, Valerija Lešnik, Aleksandra Nestorović, Majda Tanasič, Vlado Topolovec, Nejka Uršič, Mojca Vomer Gojkovič, Ivan Žižek Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož za ureditev dokumentacije arheološkega gradiva [63]
Goran Živec Zavod Krasen Kras za vlaganja v kulturno dediščino ter postopno zaščito, ureditev in predstavitev prazgodovinskega gradišča Debela griža pri Volčjem gradu [63]
Joži Vovk Javni zavod Bogenšperk za projekt celostne vsebinske in programske prenove gradu z vzpostavitvijo Valvasorjevega središča na gradu Bogenšperk [63]
Marko Bonač, Tomi Dolenc, Ksenija Furman Jug, Jože Hanc, Avgust Jauk, Peter Sterle Arnes, Direktorat za informacijsko družbo na MIZŠ za projekt IR optika, vzpostavitev optičnih povezav muzejem in galerijam [63]
Gornjesavski muzej Jesenice, njegova enota Slovenski planinski muzej za prostor doživetij (soba pobega) Pobeg v bivak [63]
2018 Vanda Mušič za podaritev obsežne zbirke del njenega strica Zorana Mušiča Narodni galeriji v Ljubljani [64]
Franco Cossutta, Bruno Volpi Lisjak Kulturno društvo Ribiški muzej Tržaškega primorja za vzpostavitev Ribiškega muzeja Tržaškega primorja v Križu pri Trstu, za postavitev stalne muzejske razstave v njem in za njegovo nadaljne delovanje [64]
2019 Anja Škerjanc (magistrska študentka), Matej Pivar (tehnični sodelavec), Tanja Nuša Kočevar (somentorica), Helena Gabrijelčič Tomc (mentorica) Oddelek za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje, Naravoslovnotehniška fakulteta v Ljubljani za projekt Rekonstrukcija izgubljene makete Plečnikovega predloga za spomenik vojskovodji Janu Žižki v Pragi iz leta 1913, razstavljen v Plečnikovi hiši v Ljubljani na razstavi Plečnik in sveto [65]
Nikolaj Levičnik, potomec novomeške družine Fichtenau za podaritev hiše na Glavnem trgu v Novem mestu Mestni občini Novo mesto in 334 predmetov, predvsem meščansko stanovanjsko opremo (pohištvo, posoda, hišni tekstil, družinske fotografije, drobni uporabni predmeti) Dolenjskemu muzeju Novo mesto [65]
Peter Florjančič za donacijo Tehniškemu muzeju Slovenije [65]
Jerneja Herzog, Brigita Strnad, Aksinja Kermauner, Darinka Lozinšek Pedagoška fakulteta v Mariboru, Pedagoška fakulteta v Kopru, Umetnostna galerija Maribor, Kulturna komisija pri Medobčinskem društvu slepih in slabovidnih Maribor za razvijanje programov za slepe in slabovidne v Umetnosti galeriji Maribor [65]
Bogdan Petelin, Martin Petelin za donacijo Slovenskemu etnografskemu muzeju (predmeti treh rodov družine Caharija iz Nabrežine pri Trstu, ki so se z ribolovom ukvarjali do 70. let 20. stoletja) [65]
2020 Irena Kavčič, Metka Kavčič za darovanje gradiva iz zapuščine moža/očeta, akademskega slikarja Maksa Kavčiča Slovenskemu gledališkemu inštitutu – Gledališkemu muzeju [66]
Mateja Logar za darilo zapuščine očeta Borisa Kuharja Slovenskemu etnografskemu muzeju [66]
Smučarski klub Matajur, Katja Roš, Radovan Lipušček, Ana Hawlina za razstavo Zgodbe o ljudeh s krili na nogah in zbornik Matajurjeve smučine [66]
Stanislav Tušek (vzdrževalec in serviser delujoče avtomatske telefonske centrale koračnega sistema Strowger) za 30 let delovanja na področju tehniške dediščine (sodelovanje z Muzejem pošte in telekomunikacij) [66]
Janez Kunaver za posebne zasluge pri popularizaciji varstva kulturne dediščine (Tehniškemu muzeju Slovenije je podaril celoten inventar mehanične delavnice v Rožni dolini, v kateri so od leta 1928 izdelovali stroje za obdelavo kovin. Obsežno gradivo je last treh generacij družine Kunaver) [66]
2021 Muzejsko društvo Žiri za 50 let delovanja, zbiranja, varovanja in razstavljanja muzejskih zbirk [67]
Društvo Slovenska pot kulture železa za raziskovanje, ohranjanje in predstavljanje dediščine kulture železa na Slovenskem in aktivno sodelovanje v združenju Srednjeevropska pot železa [67]
Andrey Zubitskiy, Borut Urnaut, Branko Žerdoner Vodstvo Skupine SIJ in odvisnih družb za posebne zasluge pri ohranjanju železarske in jeklarske dediščine na ravnah na Koroškem in na Jesenicah, za njeno promocijo in podporo Slovenske poti kulture železa [67]
Slavica Glavan, Jakob Lamut, vodstvo podjetja Štore Steel Izobraževalni center Štore, podjetje Štore Steel za posebne zasluge pri ohranjanju železarske in tehniške kulturne dediščine v Štorah ter njene promocije v Sloveniji in tujini [67]
Robert Šupe (profesor geografije in zgodovine na Gimnaziji Novo mesto) za donacijo Posavskemu muzeju Brežice [67]
Tomi Lombar (fotoreporter) za donacijo fotografskega opusa iz treh desetletij samostojne Slovenije Muzeju novejše zgodovine Slovenije [67]
Kristina Naglost za izjemen dosežek na področju snovanja in izdelave tipne umetniške slike za osebe s slepoto in slabovidnostjo (študentka Inkluzivne pedagogike na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem, ki je okviru magistrskega dela izdelala repliko slike Toneta Kralja z naslovom Srečanje. Njena mentorica je bila Aksinja Kermauner) [67]
Urška Stanković Elesini, Urška Vrabič Brodnjak, Jože Rugelj, Karin Košak, Jani Toroš, Polona Zupančič, David Kristan, Miha Hlede, Andreja Korošec, Eni Protić, Sara Pižmoht, Petra Rusjan, Katja Lipovšek, Ines Čeperlin Naravoslovnotehniška fakulteta v Ljubljani za interdisciplinarni projekt Kam je izginil postiljonov poštni rog? (Muzej pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu) [67]
2022 Mitski park Rodik za posebno prezentacijo pripovednega izročila [68]
Peter Cigler prostovoljec v Dolenjskem muzeju Novo mesto [68]
Dušan Kogoj Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo za ureditev zbirke geodetskih inštrumentov [68]
Blaž Brodnjak (predsednik uprave NLB) za aktivno prizadevanje pri vlaganju v zaščito, predstavljanje in promoviranje slovenske kulturne dediščine ter za mecenstvo kot del trajnostne strategije NLB [68]
2023 Dušica Kunaver za dolgoletno aktivno sodelovanje z muzeji z namenom ohranjanja in popularizacije alpinistične premične dediščine ter bogate nesnovne dediščine, povezane s slovenskimi ljudskimi šegami, navadami in pripovednim izročilom [69][70]
Janez Dular, Andrej Dular za donacijo zbirke Fux-Dular z več kot 500 predmeti Belokranjskemu muzeju Metlika [69][70]
Mišo Vidmar za donacijo 331 umetniških del očeta Nandeta Vidmarja Galeriji Božidar Jakac [69][70]
Primož Premzl zbiralec mariborskega domoznanskega gradiva, za javno dostopnost zasebne domoznanske zbirke iz obdobij od 16. do sredine 20. stoletja za območje Maribora in okolice [69][70]
Hans Martin Hittaller, Zvonka Požun (sodelavca muzeja stekla Glasmuseum Bärnbach, Stölzle Glas-Centra v Avstriji) za večletno sodelovanje s slovenskimi muzeji pri predstavitvi steklenih muzealij [69][70]
Muzej norosti na gradu Cmurek, Trate za posebne zasluge pri varstvu kulturne dediščine in težavni interpretaciji fenomena norosti [69][70]
vaška skupnost Črneča vas in Občina Kostanjevica na Krki za revitalizacijo stavbe nekdanje podružnične šole Črneča vas [69][70]
2024 Jan Dominik Bogataj za celostno prenovo in javno dostopnost Frančiškanskega muzeja in knjižnice [71]
Občina Brežice za celostno prenovo Vodovodnega stolpa Brežice in vzpostavitev centra za obiskovalce [71]
Srečko Rože za sodelovanje z več slovenskimi muzeji pri ohranjanju kulturne dediščine [71]
Lars Podkrajšek, Miha Urmaš za obsežno donacijo fotografij fotografa in fotoreporterja Marjana Garbajsa Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenija [71]
Marko Štamcar za mecenstvo v Računalniškem muzeju, zasebnem muzeju zgodovine računalništva v Ljubljani [71]

Valvasorjeva diploma

[uredi | uredi kodo]
Leto podelitve Ime Ustanova oz. organizacija Opombe Sklici
2012– 2013 ni bila podeljena
2014 podjetja Amal, Akron, Efaflex, Eko Produkt, Es Erco, Inotherm, Kampo, M Sora, Norica, Mizarstvo Markelj, Mizarstvo Melu, Restavratorstvo Šentjošt, Steklarstvo Rojs, Studio Dom, Val Marketing, Zumtobel Licht In drugi donatorji razstave Vrata: Prostorski in simbolni prehodi življenja v Slovenskem etnografskem muzeju [58]
2015 ni bila podeljena
2016 Občina Trzin, Turistično društvo Kanja Trzin za doprinos k ohranjanju in promociji kulturne dediščine Trzina [62]
2017–

2024

ni bila podeljena

Valvasorjev nagelj

[uredi | uredi kodo]
Leto podelitve Ime Ustanova Opombe Sklici
2014 KSEVT – Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij [58]
2015 Polona Senčar za promocijo slovenske kulturne dediščine doma in na tujem [60]
2016 Park vojaške zgodovine Pivka za izvedbo operacije Celovita ureditev kompleksa parka vojaške zgodovine in postavitev novih stalnih razstav [62]
2017 Andreja Brancelj Bednaršek, Jurij Kocuvan Belokranjski muzej Metlika za razstavo Beti / 60 let spominov [63]
2018 Humanistično društvo Histria za izjemne dosežke pri nadregionalnem delovanju na področju humanističnega preučevanja na celotnem območju Istre (Hrvaška, Slovenija, Italija) [64]
2019 Tomaž Slak, Matej Rifelj, Alojzij Slak, Majda Pungerčar, Mateja Muhič, Robert Slak, Andrej Kastelic (župan Občine Mirna Peč) Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka za razstavo Lojze Slak – Virtuoz na diatonični harmoniki: Moje plošče so moje knjige [65]
2020 Javni zavod za kulturo, mladino in šport Litija – Mestni muzej Litija za razstavni projekt Dediščina nas povezuje [66]
2021 Saša Mesec, Natalija Štular Slovenski planinski muzej za razstavo 10 sidrišč slovenskega alpinizma [67]
2022 Safet Zec, Polona Senčar, Nives Marvin, Ljudmila Sinkovič, Mira Ličen za razstavo Safeta Zeca Exodus in objemi [68]
2023 Verena Vidrih Perko, Maša Saccara, Snježana Karinja, Nadja Terčon, Špela Prunk, Andrej Preložnik, Matjaž Novšak, Petra Stipančić, Oži Lorber, Jana Puhar, Barbara Trnovec, Maja Bausovac, Karla Oder, Aleksandra Nestorović, Jože Štukl, Helena Gabrijelčič Tomc, Tanja Nuša Kočevar, Dejana Javoršek, Gregor Oštir, Anže Mrak ter drugi strokovnjaki in sodelavci z drugih področij za medmuzejsko razstavo Ženske zgodbe: mitske podobe in realnost skozi muzejske predmete (za zgledno sodelovanje skupine muzealcev in aktualizacijo družbene vloge žensk skozi čas) [69][70]
2024 Daša Pavlovič razstava Čivki iz preteklosti/Tweets From the Past (Arheološki muzej Frankfurt) [71]

Opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Revija Argo, letnik XVIII - XIX, med nagrajenci ne omenja njenega imena!!

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Argo. l. XI, št. 1/2, izdano l. 1972.
  2. ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 2,6 2,7 2,8 Argo. letnik XVIII - XIX, 1979 - 1980, izdano l. 1981. str. 136 - 150
  3. ↑ 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 3,5 3,6 3,7 "Muzeji so potrebni". str. 2. Delo (17.10.1971), letnik 13, številka 283. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  4. ↑ 4,0 4,1 4,2 4,3 Petru, Peter. "Govor ob podelitvi prvih posebnih priznanj 18. 12. 1975" Argo. l. XII, št. 3/4. izdano l. 1974. str. 56 in 57
  5. ↑ Argo. letnik XXII, 1983. str. 117, 140-141
  6. ↑ 6,0 6,1 Argo. letnik XXVIII, 1989. str. 106
  7. ↑ 7,0 7,1 7,2 7,3 7,4 7,5 7,6 7,7 Delo (28.05.1992), letnik 34, številka 121. str. 6. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  8. ↑ 8,0 8,1 8,2 8,3 8,4 8,5 8,6 Argo. l. XI, št. 1/2, izdano l. 1972. str. 15 in 16
  9. ↑ 9,0 9,1 "Valvazorjevi nagradi". str. 5. Delo (27.10.1972), letnik 14, številka 294. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  10. ↑ 10,0 10,1 10,2 10,3 10,4 Argo. l. XII, št. 3/4. izdano l. 1974. str. 66-68
  11. ↑ 11,0 11,1 11,2 "Posmrtno priznanje S. Škalerju". str. 24. Dolenjski list (25.10.1973), letnik 24, številka 43. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  12. ↑ Primorski dnevnik (01.12.1974), letnik 30, številka 8987. str. 10. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  13. ↑ 13,0 13,1 13,2 13,3 13,4 13,5 Argo. l. XV-XVI-XVII, 1976-1977-1978, izdano l. 1979. str 61-64
  14. ↑ VALVASORJEVA NAGRADA: Jožetu Dularju. str. 7. Dolenjski list (28.10.1976), letnik 27, številka 44. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  15. ↑ 15,0 15,1 15,2 15,3 15,4 Glas (15.01.1980), letnik 33, številka 3. str. 5. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  16. ↑ 16,0 16,1 Glas (06.03.1981), letnik 34, številka 17. str. 5. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  17. ↑ 17,0 17,1 17,2 Argo. letnik XX - XXI, 1981 - 1982, izdano leta 1982, str. 136 - 138
  18. ↑ 18,0 18,1 Argo. letnik XXII, 1983. str. 117, 142-145
  19. ↑ 19,0 19,1 Delo (30.12.1982), letnik 24, številka 303. str. 6. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  20. ↑ 20,0 20,1 Argo. letnik XXIII-XXIV, 1984-1985, 1986. str. 146-151
  21. ↑ 21,0 21,1 Argo. letnik XXIII-XXIV, 1984-1985, 1986. str. 153-157
  22. ↑ 22,0 22,1 22,2 Argo. letnik XXV, 1986. str. 115-123
  23. ↑ 23,0 23,1 23,2 "Valvasorjeva nagrada dvema dobitnicama". str. 7. Dolenjski list (08.05.1986), letnik 37, številka 17/19. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  24. ↑ 24,0 24,1 24,2 Delo (26.04.1986), letnik 28, številka 98. str. 1 in 3. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  25. ↑ 25,0 25,1 Argo. letnik XXVI, 1987, izdano leta 1987. str. 94-96
  26. ↑ 26,0 26,1 Dolenjski list (14.05.1987), letnik 38, številka 19. str. 1. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  27. ↑ 27,0 27,1 "Nagrada za zvestobo lepoti". str. 1. Dolenjski list (21.05.1987), letnik 38, številka 20. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  28. ↑ 28,0 28,1 28,2 28,3 28,4 28,5 28,6 28,7 Argo. leto 1990, št. 29/30. št. 57-62
  29. ↑ 29,0 29,1 29,2 29,3 Delo (18.05.1993), letnik 35, številka 112. str. 8. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  30. ↑ 30,0 30,1 30,2 30,3 Delo (03.06.1994), letnik 36, številka 127. str. 8. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  31. ↑ 31,0 31,1 31,2 31,3 Delo (13.10.1995), letnik 37, številka 238. str. 7. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  32. ↑ 32,0 32,1 32,2 Delo (29.05.1996), letnik 38, številka 122. str. 6. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  33. ↑ 33,0 33,1 "VALVASORJEVO PRIZNANJE IVICI KRIŽ". str. 1. Dolenjski list (29.05.1997), letnik 48, številka 21. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  34. ↑ 34,0 34,1 34,2 34,3 34,4 34,5 Delo (24.05.1997), letnik 39, številka 118. str. 1 in 8. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  35. ↑ Dolenjski list (25.12.1975), letnik 26, številka 52. str. 4. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  36. ↑ Valvasorjeva nagrada (Loškemu muzeju)." Loški razgledi letnik 27. številka 1 (1980). Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  37. ↑ "Valvasorjeva nagrada." Loški razgledi letnik 27. številka 1 (1980). Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  38. ↑ 38,0 38,1 38,2 38,3 "Podelili letošnjo Valvasorjevo nagrado in tri priznanja". Delo (16.05.1998), letnik 40, številka 111. str. 1. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  39. ↑ 39,0 39,1 39,2 "Muzej je življenje, del vsakega od nas". str. 9. Delo (18.05.1999), letnik 41, številka 112. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  40. ↑ "KAKO IZ NIČ POSTAVITI NA NOGE MUZEJ". str. 14. Gorenjski glas (28.05.1999), letnik 52, številka 42. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  41. ↑ 41,0 41,1 41,2 "NAGRADE, PRIZNANJA ZA MUZEJSKE DOSEŽKE". str. 18. Gorenjski glas (21.05.1999), letnik 52, številka 40. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  42. ↑ 42,0 42,1 42,2 42,3 42,4 42,5 »Valvasorjeva odličja muzealcem«. 24ur.com. 12. maj 2000. Pridobljeno 10. novembra 2023.
  43. ↑ 43,00 43,01 43,02 43,03 43,04 43,05 43,06 43,07 43,08 43,09 »Valvasorjeva nagrada in priznanja«. 24ur.com. 25. maj 2001. Pridobljeno 10. novembra 2023.
  44. ↑ 44,0 44,1 44,2 44,3 44,4 44,5 44,6 "Valvasorjevo priznanje na Gorenjsko". str. 4. Gorenjski glas (28.05.2002), letnik 55, številka 41. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  45. ↑ 45,0 45,1 45,2 45,3 45,4 45,5 STA (24. maj 2002). »Dnevnik dobil častno priznanje«. Dnevnik. Pridobljeno 10. novembra 2023.
  46. ↑ 46,0 46,1 46,2 46,3 46,4 46,5 46,6 46,7 Komisija za podelitev Valvasorjeve nagrade in priznanj je na svoji seji dne 18.4.2003 sklenila. smd-drustvo.si. Pridobljeno 8. novembra 2023
  47. ↑ 47,0 47,1 47,2 47,3 47,4 47,5 47,6 47,7 Na zadnjem sestanku dne 23. aprila 2004 je komisija po tehtnem premisleku odločila takole. smd-drustvo.si. pridobljeno 8. novembra 2023
  48. ↑ 48,0 48,1 48,2 48,3 48,4 48,5 48,6 48,7 Valvasorjeve nagrade in priznanja v letu 2005. smd-drustvo.si. Pridobljeno 8. novembra 2023
  49. ↑ 49,0 49,1 49,2 49,3 49,4 49,5 49,6 49,7 VALVASORJEVE NAGRADE IN PRIZNANJA 2006. smd-drustvo.si. Pridobljeno 8. novembra 2023
  50. ↑ 50,00 50,01 50,02 50,03 50,04 50,05 50,06 50,07 50,08 50,09 VALVASORJEVE NAGRADE IN PRIZNANJA v letu 2007. smd-drustvo.si. Pridobljeno 8. novembra 2023
  51. ↑ 51,0 51,1 51,2 51,3 51,4 51,5 51,6 VALVASORJEVE NAGRADE IN PRIZNANJA v letu 2008. smd-drustvo.si. pridobljeno 8. novembra 2023
  52. ↑ 52,0 52,1 52,2 52,3 VALVASORJEVE NAGRADE IN PRIZNANJA v letu 2009. smd-drustvo.si. Pridobljeno 8. novembra 2023
  53. ↑ 53,0 53,1 53,2 53,3 53,4 53,5 VALVASORJEVA NAGRADA IN PRIZNANJA za leto 2009. smd-drustvo.si. Pridobljeno 8. november 2023
  54. ↑ 54,0 54,1 54,2 54,3 54,4 54,5 54,6 54,7 54,8 VALVASORJEVA NAGRADA IN PRIZNANJA 2010. smd-drustvo.si. Pridobljeno 8. novembra 2023
  55. ↑ 55,0 55,1 55,2 55,3 55,4 VALVASORJEVE NAGRADE, PRIZNANJA IN DIPLOME ZA LETO 2011. smd-drustvo.si. Pridobljeno 8. novembra 2023
  56. ↑ 56,0 56,1 56,2 56,3 56,4 56,5 VALVASORJEVE NAGRADE, PRIZNANJA IN DIPLOME za leto 2012 - poročilo. smd-drustvo.si. pridobljeno 9. novembra 2023
  57. ↑ 57,0 57,1 57,2 57,3 57,4 57,5 VALVASORJEVE NAGRADE, PRIZNANJA IN DIPLOME ZA LETO 2012 - brošura. smd-drustvo.si. Pridobljeno 9. novembra 2023
  58. ↑ 58,0 58,1 58,2 58,3 58,4 58,5 58,6 58,7 VALVASORJEVE NAGRADE, PRIZNANJA IN DIPLOME za leto 2013 (vtisi s podelitve). smd-drustvo.si. Pridobljeno 9. novembra 2023
  59. ↑ VALVASORJEVE NAGRADE, PRIZNANJA IN DIPLOME ZA LETO 2013. smd-drustvo.si. Pridobljeno 9. novembra 2023
  60. ↑ 60,0 60,1 60,2 60,3 60,4 60,5 60,6 60,7 60,8 VALVASORJEVA ODLIČJA za leto 2014. smd-drustvo.si. Pridobljeno 9. novembra 2023
  61. ↑ 61,0 61,1 61,2 VALVASORJEVE NAGRADE, PRIZNANJA IN DIPLOME ZA LETO 2014. smd-drustvo.si. Pridobljeno 9. novembra 2023
  62. ↑ 62,0 62,1 62,2 62,3 62,4 62,5 62,6 62,7 62,8 VALVASORJEVE NAGRADE, PRIZNANJA IN DIPLOME ZA LETO 2015. smd-drustvo.si. Pridobljeno 9. novembra 2023
  63. ↑ 63,00 63,01 63,02 63,03 63,04 63,05 63,06 63,07 63,08 63,09 VALVASORJEVE NAGRADE, PRIZNANJA IN DIPLOME ZA LETO 2016. arnes.si. Pridobljeno 9. novembra 2023
  64. ↑ 64,0 64,1 64,2 64,3 64,4 64,5 64,6 VALVASORJEVE NAGRADE, PRIZNANJA IN DIPLOME ZA LETO 2017. smd-drustvo.si. Pridobljeno 9. novembra 2023
  65. ↑ 65,00 65,01 65,02 65,03 65,04 65,05 65,06 65,07 65,08 65,09 VALVASORJEVE NAGRADE, PRIZNANJA IN DIPLOME ZA LETO 2018. smd-drustvo.si. Pridobljeno 10. novembra 2023
  66. ↑ 66,00 66,01 66,02 66,03 66,04 66,05 66,06 66,07 66,08 66,09 VALVASORJEVE NAGRADE, PRIZNANJA IN DIPLOME ZA LETO 2019. smd-drustvo.si. Pridobljeno 9. novembra 2023
  67. ↑ 67,00 67,01 67,02 67,03 67,04 67,05 67,06 67,07 67,08 67,09 67,10 67,11 67,12 VALVASORJEVE NAGRADE, PRIZNANJA IN DIPLOME ZA LETO 2020. smd-drustvo.si. Pridobljeno 9. novembra 2023
  68. ↑ 68,0 68,1 68,2 68,3 68,4 68,5 68,6 68,7 68,8 VALVASORJEVE NAGRADE, PRIZNANJA IN DIPLOME ZA LETO 2021. smd-drustvo.si. Pridobljeno 10. novembra 2023
  69. ↑ 69,00 69,01 69,02 69,03 69,04 69,05 69,06 69,07 69,08 69,09 69,10 69,11 Slovesna podelitev Valvasorjevih odličij. 18. maj 2023. Narodna galerija, Cankarjeva ulica 20 v Ljubljani. smd-drustvo.si. Pridobljeno 9. novembra 2023
  70. ↑ 70,00 70,01 70,02 70,03 70,04 70,05 70,06 70,07 70,08 70,09 70,10 70,11 Valvasorjeva odličja za leto 2022. smd-drustvo.si. Pridobljeno 13. novembra 2023
  71. ↑ 71,00 71,01 71,02 71,03 71,04 71,05 71,06 71,07 71,08 71,09 71,10 K, M. (21. maj 2024). »"Ne pozabite na družbeno vlogo muzejev. Ti so ogledalo družbe in ogledalo družbi"«. rtvslo.si. Pridobljeno 29. maja 2024.
  72. ↑ 72,0 72,1 72,2 72,3 72,4 72,5 »Častno Valvasorjevo priznanje tudi Dnevniku«. Dnevnik. 25. maj 2002. Pridobljeno 10. novembra 2023.
  73. ↑ "Valvasorjevo priznanje za Metličanko". str. 1. Dolenjski list (31.05.2001), letnik 52, številka 22. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  74. ↑ Bezek, Jakše Mirjam. "Anin zaklad, skrit v muzejskem delu" str. 19. Dolenjski list (07.06.2001), letnik 52, številka 23. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  75. ↑ G, P. (4. junij 2022). »Edina v celoti ohranjena Plečnikova oprema trgovine kot arhitektov poklon rokodelstvu«. rtvslo.si. Pridobljeno 22. februarja 2024.
  76. ↑ »Nina Zdravič Polič«. Slovenski etnografski muzej. Pridobljeno 8. novembra 2023.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Valvasorjeva_nagrada&oldid=6225391«