2000
Videz
Stoletja: | 19. stoletje - 20. stoletje - 21. stoletje |
Desetletja: | 1970. 1980. 1990. - 2000. - 2010. 2020. 2030. |
Leta: | 1997 · 1998 · 1999 · 2000 · 2001 · 2002 · 2003 |
Področja: | Film · Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost |
Ljudje: | Rojstva · Smrti |
Ustanove: | Ustanovitve · Ukinitve |
2000 (MM) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto. Leto je bilo proglašeno za Mednarodno leto za kulturo miru in Mednarodno leto matematike.
Dogodki
[uredi | uredi kodo]Januar – junij
[uredi | uredi kodo]- 1. januar –
- večina Zemljanov je praznovala začetek tretjega tisočletja, čeprav se je začelo šele leta 2001.
- hrošč tisočletja povzroči težave z datumsko matematiko v neposodobljenih računalniških sistemih širom sveta, a brez katastrofalnih posledic, ki so jih napovedovali nekateri.
- 18. januar – meteorit Tagish Lake pade na območje jezera Tagish Lake v Britanski Kolumbiji (Kanada).
- 30. januar – zaradi popustitve zadrževalnika pri rudniku zlata blizu mesta Baia Mare v Romuniji se 100.000 m³ vode, kontaminirane s cianidom, izlije v reko Tiso – najhujša ekološka katastrofa v Evropi po černobilski.
- 8. februar – prične se obilno deževje v Mozambiku in v naslednjih tednih povzroči obsežne poplave, ki prizadenejo 1400 km² obdelovalnih površin in zahtevajo 800 žrtev.
- 18. februar – Stjepan Mesić postane predsednik Hrvaške.
- 4. marec – na Japonskem pride v prodajo PlayStation 2, najbolj prodajana igralna konzola vseh časov.
- 9. marec – zagnan je projekt brezplačne spletne enciklopedije Nupedie, znane kot predhodnice Wikipedije.
- 10. marec – vrhunec t. i. dot-com balona, ameriški borzni indeks NASDAQ doseže vrh pri 5132,52 točkah.
- 3. april – ameriško okrožno sodišče v Washingtonu razsodi, da je podjetje Microsoft kršilo protimonopolno zakonodajo z onemogočanjem konkurence na trgu programske opreme za osebne računalnike.
- 5. maj – konjunkcija Merkurja, Venere, Zemlje, Marsa, Jupitra in Saturna, hkrati je Luna v mlaju.
- 7. maj – Vladimir Putin postane predsednik Rusije.
- 25. maj – Izrael 22 let po invaziji na Libanon umakne preostanek svojih sil iz te države.
- 1. junij – v Hannovru, Nemčija, je odprta svetovna razstava Expo 2000.
- 13. junij – prvič se sestaneta predsednika Južne in Severne Koreje.
Julij – december
[uredi | uredi kodo]- 1. julij – odprt je øresundski most prek ožine Øresund med Dansko in Švedsko.
- 2. julij – Evropsko prvenstvo v nogometu se konča z zmago francoske reprezentance.
- 10. julij – Bašar al Asad postane predsednik Sirije.
- 14. julij – najmočnejši Sončev izbruh od leta 1989 povzroči geomagnetno nevihto na Zemlji.
- 25. julij – reaktivno potniško letalo Concorde na letu 4590 družbe Air France strmoglavi kmalu po vzletu iz Pariza, pri čemer umre vseh 109 ljudi na krovu in štirje na tleh.
- 12. avgust – zaradi eksplozije torpeda na krovu se potopi ruska podmornica Kursk z vsemi 118 člani posadke.
- 14. avgust – sinoda Ruske pravoslavne cerkve kanonizira carja Nikolaja in njegovo družino.
- 27. avgust – zaradi požara v moskovskem televizijskem stolpu Ostankino umrejo trije ljudje, moten je radijski in televizijski sprejem v mestu.
- 6. – 8. september – na Milenijskem vrhu na sedežu OZN v New Yorku se zberejo državni voditelji z vsega sveta in razpravljajo o vlogi te organizacije na prelomu tisočletja.
- 5. oktober – v Beogradu več sto tisoč ljudi demonstrira zaradi odločitve Slobodana Miloševića da ne prizna poraza v prvem krogu predsedniških volitev, s čimer ga prisilijo v odstop.
- 15. september – 1. oktober – v avstralskem Sydneyju potekajo 27. poletne olimpijske igre.
- 12. oktober – dva samomorilska napadalca, člana Al Kaide, se razstrelita ob ameriškem rušilcu USS Cole v adenskem pristanišču in ga močno poškodujeta, pri čemer umre tudi 17 članov posadke.
- 15. oktober – na državnozborskih volitvah v Sloveniji prejme največ glasov Liberalna demokracija Slovenije.
- 21. oktober – voditelji 15 držav članic Arabske lige se sestanejo na vrhu v Kairu.
- 2. november –
- na Mednarodno vesoljsko postajo prispe prva stalna posadka.
- Zvezna republika Jugoslavija je priznana kot naslednica SFRJ in sprejeta v OZN.
- 11. november – tragedija v Kaprunu: v požaru na vzpenjači v avstrijskem Kaprunu umre 155 smučarjev.
- 17. november – izpod Mangarta se sproži velik plaz in močno poškoduje Log pod Mangartom.
- 13. december – volitve za predsednika ZDA, George W. Bush proti Alu Goreu: Vrhovno sodišče ZDA prekine ponovno štetje glasov, s tem postane Bush novi predsednik.
- 15. december – ugasnjen je tretji, zadnji reaktor jedrske elektrarne v Černobilu, elektrarna pa popolnoma zaprta.
- 31. december – konec drugega tisočletja.
Svetovna populacija
[uredi | uredi kodo]Svetovna populacija | |||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|
2000 | 1995 | 2005 | |||||
Svet | 6.070.581.000 | 5.674.380.000 | 396.201.000 | +6,98 % | 6.453.628.000 | 383.047.000 | +6,31 % |
Afrika | 795.671.000 | 707.462.000 | 88.209.000 | +12,47 % | 887.964.000 | 92.293.000 | +11,60 % |
Azija | 3.679.737.000 | 3.430.052.000 | 249.685.000 | +7,28 % | 3.917.508.000 | 237.771.000 | +6,46 % |
Evropa | 727.986.000 | 727.405.000 | 581.000 | +0,08 % | 724.722.000 | 3.264.000 | -0,45 % |
Južna Amerika | 520.229.000 | 481.099.000 | 39.130.000 | +8,13 % | 558.281.000 | 38.052.000 | +7,31 % |
Severna Amerika | 315.915.000 | 299.438.000 | 16.477.000 | +5,50 % | 332.156.000 | 16.241.000 | +5,14 % |
Oceanija | 31.043.000 | 28.924.000 | 2.119.000 | +7,33 % | 32.998.000 | 1.955.000 | +6,30 % |
Gregorijanski koledar | 2000 MM |
Ab urbe condita | 2753 |
Armenski koledar | 1449 ԹՎ ՌՆԽԹ |
Etiopski koledar | 1992 – 1993 |
Hebrejski koledar | 5760 – 5761 |
Hindujski koledar | |
- Vikram Samvat | 2055 – 2056 |
- Shaka Samvat | 1922 – 1923 |
Iranski koledar | 1378 – 1379 |
Islamski koledar | 1421 – 1422 |
Tajski koledar | 2543 |
Rojstva
[uredi | uredi kodo]- 9. marec – Nika Križnar, slovenska smučarska skakalka
- 15. marec – Kristian Kostov, bolgarski pevec
- 26. april - Timi Zajc, slovenski smučarski skakalec
- 5. december – Medard Brezovnik, slovenski smučarski skakalec
Smrti
[uredi | uredi kodo]- 15. januar – Željko Ražnatović, srbski paravojaški vojskovodja, poslovnež in politik (* 1952)
- 17. januar – Andrej Hieng, slovenski pisatelj in dramatik (* 1925)
- 11. februar – Roger Vadim, francoski filmski režiser, scenarist in producent (* 1928)
- 19. februar – Friedensreich Hundertwasser, avstrijski umetnik (* 1928)
- 6. april – Habib Bourguiba, tunizijski politik (* 1903)
- 4. maj – Aleksander Iljič Ahiezer, ruski fizik (* 1911)
- 21. maj – Barbara Cartland, angleška pisateljica (* 1901)
- 1. junij – Tito Puente, ameriški glasbenik (* 1923)
- 10. junij – Hafez al Asad, sirski častnik in politik (* 1930)
- 14. junij – Lojze Vodovnik, slovenski elektrotehnik (* 1933)
- 1. julij – Walter Matthau, ameriški igralec (* 1920)
- 31. julij – Hendrik Christoffel van de Hulst, nizozemski astronom (* 1918)
- 5. avgust – Alec Guinness, angleški igralec (* 1912)
- 9. avgust – John Harsanyi, madžarsko-avstralsko-ameriški ekonomist, nobelovec (* 1920)
- 9. september – Herbert Friedman, ameriški fizik (* 1916)
- 20. september – German Stepanovič Titov, ruski kozmonavt (* 1935)
- 28. september – Pierre Trudeau, kanadski politik (* 1919)
- 4. oktober – Michael Smith, britansko-kanadski kemik, nobelovec (* 1932)
- 9. oktober – Charles Hartshorne, ameriški filozof in teolog (* 1897)
- 15. oktober – Konrad Emil Bloch, nemško-ameriški biokemik, nobelovec (* 1912)
- 30. oktober – Anton Polenec, slovenski zoolog (* 1910)
- 17. november – Louis Eugène Félix Néel, francoski fizik, nobelovec (* 1904)
- 15. december – George Eric Deacon Alcock, angleški učitelj in ljubiteljski astronom (* 1912)
- 25. december – Willard Van Orman Quine, ameriški filozof in logik (* 1908)
Nobelove nagrade
[uredi | uredi kodo]- Fizika – Žores Ivanovič Alfjorov, Herbert Kroemer in Jack St. Clair Kilby
- Kemija – Alan J. Heeger, Alan G. MacDiarmid in Hideki Širakava
- Fiziologija ali medicina – Arvid Carlsson, Paul Greengard in Eric R. Kandel
- Književnost – Gao Ksingžian
- Mir – Kim Dae Jung
- Ekonomija – James Heckman in Daniel McFadden