Al-Gazali

Al-Gazali
Al-Gazali
Rojstvo	1058 ali cca. 1056; Tus
Smrt	19. december 1111; Tus
Državljanstvo	Seldžuški imperij
Poklic	filozof, učitelj teologije, avtobiograf, pesnik, fakih, urednik revije, novinar, suf
Obdobje	Srednjeveška filozofija
Regija	Islamska filozofija in teologija
Šola/tradicija	sufizem, teološka šola Ašari
Glavna zanimanja	mistika, teologija, kozmologija, falsifa, epistemologija, psihologija, logika, islamsko pravo
Pomembne ideje	pravoverna avtoriteta sunitskega islama; okazionalizem, glavna figura sufijske mistike
	Vplivi Mohamed, novoplatonizem, Al-Ašari in ašarijska teološka šola, al-Džuvajni, Al-Farabi, Ibn Sina;
	Vplival na Ibn Rušd, Razi, Maimonides, Nikolaj iz Autrecourta, Akvinski, Shah Walli Allah, Malebranche, Cordemoy, Geulincx, Descartes, Berkeley, Leibniz, Saint-Exupéry;
	Nasprotoval Ibn Sina;

Abu Hamid Muhamed ibn Muhamed al-Gazali (perzijsko: ابو حامد محمد ابن محمد الغزالی ali امام محمد غزالی ; latinsko Algazel), perzijski mistik in učenjak enciklopedične izobrazbe, * 5. julij 1057, Tus, Horasan, Iran, † 19. december 1111, Tus.

Al-Gazali velja za enega najpomembnejših islamskih učenjakov v pravovernem sunizmu^[6]^[7] in mističnega^[8]^[9] reda sufijev. V mladih letih je zagovarjal skepticizem, po daljši notranji krizi pa se je tudi duhovno spreobrnil v pravoverni islam. V filozofiji je napadal novoplatonistični avicenizem in zagovarjal skrajno obliko okazionalizma, kavzalne teorije, ki zagovarja stališče, da je vzročna zveza med vzrokom in posledico vedno Bog.

Gazalijevo delo »Nesmisel filozofov« (Tahafut al-Falasifa) predstavlja napad na peripatetično filozofijo, ki jo je zagovarjal Ibn Sina in s tem tudi napad na Aristotelovo metafiziko, ki je kot vsaka oblika racionalizma zgolj sekundarnega pomena za avtoriteto Korana. Gazelijeva tolmačenja Ibn Sinove peripatetične filozofije in njegove koncepcije Aristotela je generacijo kasneje zavrnil andaluzijski filozof Ibn Rušd v komentatorski kritiki »Nesmisel nesmisla« (Tahafut al-Tahafut)^[10], v kateri tako Ibn Sini kot Gazaliju očita nepoznavanje Aristotelove filozofije.

Sholastika je Al-Gazalija (lat. Algazela) brala kot komentatorja Ibn Sine (Avicenne), kar pa je popolnoma nasprotno z Gazlijevimi pravimi nameni, da zavrne in omeji racionalistična filozofska tolmačenja islamskih peripatetikov, kot je bil Ibn Sina.

Reference

↑ Али-заде А. Газали Мухаммад // Исламский энциклопедический словарь — Moskva: Ансар, 2007.
d:Track:Q18517268 d:Track:Q4062223 d:Track:Q80214076 d:Track:Q16488478
↑ data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
d:Track:Q193563 d:Track:Q19938912
↑ https://archive.org/details/frank-griffel-al-ghazalis-philosophical-theology — str. 23-25.
↑ ^4,0 ^4,1 Encyclopædia Iranica — USA: Columbia University, 1982. — ISSN 2330-4804
d:Track:Q49088 d:Track:Q30 d:Track:Q1139550
↑ Encyclopaedia of Islam, Encyclopédie de l’Islam — 1991. — Vol. 2. — P. 1038.
d:Track:Q2818964 d:Track:Q1145236
↑ Meri, Josef W.; Bacharach, Jere L. (2006). Medieval Islamic Civilization: A-K. Taylor and Francis. str. 293. ISBN 0415966914.
↑ Böwering, Gerhard; Crone, Patricia (2013). The Princeton Encyclopedia of Islamic Political Thought. Princeton University Press. str. 191. ISBN 0691134847. Ghazali (ca. 1058–1111) Abu Hamid Muhammad b. Muhammad al-Ghazali al-Tusi (the "Proof of Islam") is the most renowned Sunni theologian of the Seljuq period (1038–1194).
↑ »Ghazali, al-«. The Columbia Encyclopedia. Pridobljeno 17. decembra 2012.
↑ Ludwig W. Adamec (2009), Historical Dictionary of Islam, p.109. Scarecrow Press. ISBN 0810861615.
↑ Craig, William Lane (2001). The cosmological argument from Plato to Leibniz. Eugene, OR.: Wipf and Stock. str. 89. ISBN 978-1579107871.

Literatura

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Al-Gazali.

Bučan, Danijel, Al-Gazali i Ibn-Rušd, Mišljenje u svjetlosti vjere i razuma, Hrvatsko filozofsko društvo, Zagreb, 1991 (COBISS) (v hrvaščini)
Corbin, Henry, Zgodovina islamske filozofije, Mohorjeva družba, Celje, 2001 (COBISS)
Al-Ghazali, Abu Hamid, »Nesuvislost filozofa«, prev. in ur. Danijel Bučan, Hrvatska sveučilišna naklada, Zagreb 1993 (COBISS) (v hrvaščini)
Libéra, Alain de, »Srednjeveška filozofija«, Aristej, Maribor 2007 (COBISS)

Ta članek o filozofu je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Ta članek o verski osebnosti je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q13433827&quot;_data-entity-id=&quot;Q80214076&quot;&gt;&lt;i_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;[[:d:Q4062223|Али-заде&amp;nbsp;А.]]&lt;/i&gt;_[[:ru:s:ИЭС/Газали_Мухаммад|Газали_Мухаммад]]_//_&#039;&#039;[[:d:Q18517268|Исламский_энциклопедический_словарь]]&#039;&#039;&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_&lt;span_title=&quot;Moskva&quot;_style=&quot;border-bottom:_1px_dotted;_cursor:_help;_white-space:_nowrap&quot;&gt;Moskva&lt;/span&gt;:_[[:ru:Ансар_(издательство)|Ансар]],_2007.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q18517268]][[d:Track:Q4062223]][[d:Track:Q80214076]][[d:Track:Q16488478]]&lt;/div&gt;-1] Али-заде А. Газали Мухаммад // Исламский энциклопедический словарь — Moskva: Ансар, 2007.
d:Track:Q18517268 d:Track:Q4062223 d:Track:Q80214076 d:Track:Q16488478

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q36524_citetype_Q7094076_citetype_Q27031827_citetype_Q595971&quot;_data-entity-id=&quot;Q19938912&quot;&gt;[http://data.bnf.fr/ark:/12148/cb11904478v_data.bnf.fr]:_platforma_za_odprte_podatke&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_2011.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q193563]][[d:Track:Q19938912]]&lt;/div&gt;-2] ta.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
d:Track:Q193563 d:Track:Q19938912

[[https://archive.org/details/frank-griffel-al-ghazalis-philosophical-theology_https://archive.org/details/frank-griffel-al-ghazalis-philosophical-theology]&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_str.&amp;nbsp;23-25.&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;&lt;/div&gt;-3] ttps://archive.org/details/frank-griffel-al-ghazalis-philosophical-theology — str. 23-25.

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q35127_citetype_Q193955&quot;_data-entity-id=&quot;Q1139550&quot;&gt;[https://www.iranicaonline.org/articles/gazali-i-biography_Encyclopædia_Iranica]&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_[[:Združene_države_Amerike|USA]]:_[[:Univerza_Columbia|Columbia_University]],_1982._—_ISSN_[https://www.worldcat.org/issn/2330-4804_2330-4804]&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q49088]][[d:Track:Q30]][[d:Track:Q1139550]]&lt;/div&gt;-4] 4,0 ^4,1 Encyclopædia Iranica — USA: Columbia University, 1982. — ISSN 2330-4804
d:Track:Q49088 d:Track:Q30 d:Track:Q1139550

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q47461344&quot;_data-entity-id=&quot;Q1145236&quot;&gt;[[:fr:Encyclopédie_de_l&#039;Islam|Encyclopaedia_of_Islam]],_[[:fr:Encyclopédie_de_l&#039;Islam|Encyclopédie_de_l’Islam]]&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_1991._—_Vol.&amp;nbsp;2._—_P.&amp;nbsp;1038.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q2818964]][[d:Track:Q1145236]]&lt;/div&gt;-5] Encyclopaedia of Islam, Encyclopédie de l’Islam — 1991. — Vol. 2. — P. 1038.
d:Track:Q2818964 d:Track:Q1145236

[6] Meri, Josef W.; Bacharach, Jere L. (2006). Medieval Islamic Civilization: A-K. Taylor and Francis. str. 293. ISBN 0415966914.

[7] Böwering, Gerhard; Crone, Patricia (2013). The Princeton Encyclopedia of Islamic Political Thought. Princeton University Press. str. 191. ISBN 0691134847. Ghazali (ca. 1058–1111) Abu Hamid Muhammad b. Muhammad al-Ghazali al-Tusi (the "Proof of Islam") is the most renowned Sunni theologian of the Seljuq period (1038–1194).

[8] »Ghazali, al-«. The Columbia Encyclopedia. Pridobljeno 17. decembra 2012.

[Ludwig_2009-9] Ludwig W. Adamec (2009), Historical Dictionary of Islam, p.109. Scarecrow Press. ISBN 0810861615.

[10] Craig, William Lane (2001). The cosmological argument from Plato to Leibniz. Eugene, OR.: Wipf and Stock. str. 89. ISBN 978-1579107871.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]

[8]

[9]

[10]

Normativna kontrola
Splošno	ISNI 1 VIAF 1 CONOR (Slovenija) 1 CONOR (Srbija) 1 WorldCat (via VIAF)
Narodne knjižnice	Norveška Čile Španija 2 Francija (data) Katalonija Nemčija Italija Izrael ZDA Latvija Japonska Češka republika Avstralija 2 Grčija Hrvaška Nizozemska Poljska Švedska Vatikan
Biografski slovarji	Nemčija
Znanstvene podatkovne baze	CiNii (Japonska) zbMATH
Drugo	Faceted Application of Subject Terminology MusicBrainz artist RERO (Švica) 1 SUDOC (Francija) 1 İslâm Ansiklopedisi Trove (Avstralija) 1 2