Pojdi na vsebino

Paleolitik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Triperiodni sistem
Holo-
cen 		Zgodovinske dobe
Latenska doba   Proto-
zgodovina
Halštatska doba
Železna doba
  Starejša  
Srednja
Mlajša
Bronasta doba
Neolitik Bakrena doba  
Starejši Pra-
zgodovina
Srednji
Mlajši
Mezolitik
Epipaleo- litik 		Starejši
Srednji
Mlajši
Pleis-
tocen 		Paleolitik Starejši
Srednji
Mlajši
Kamena doba

Paleolitik je prazgodovinsko obdobje človeške zgodovine, ki ga odlikuje razvoj najbolj primitivnih odkritih kamnitih orodij (Grahama Clarka Modes I in II) in pokriva približno 95% [1] človeške tehnološke prazgodovine. Razprostira se od najzgodnejše znane uporabe kamnitih orodij, verjetno s hominini kot avstralopitek, pred 2,6 milijona let, do konca pleistocena okoli 10.000 let pred sedanjostjo. [2]

Ljudje so živeli v jamah, ukvarjali so se z lovom in nabiralništvom. Nastajala je delitev med spoloma - moški so se ukvarjali z lovom, ženske pa z nabiralništvom, ognjem in otroki. Pomembnejšo vlogo v družbi so imele ženske - matriarhat. Uporabljali so preprosto kamnito orodje (pestnjak), razvila so se kamnita rezila in koščeno orodje. Zaradi varnosti in večjega uspeha pri lovu so se lovci združevali v horde, trope in črede.

Izraz paleolitik je skoval arheolog John Lubbock leta 1865.[3] Izhaja iz grščine: παλαιός, palaios, "star" in λίθος, lithos', "kamen", kar pomeni "stara doba kamna" ali "Stara kamena doba".

Evolucija človeka

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Evolucija človeka.
Ta človeška lobanja od Homo heidelbergensisa, Spodnji paleolitski predhodnik Homo neanderthalensisa in morda Homo sapiensa" nekje med 500.000 in 400.000 pred sedanjostjo.

Človeška evolucija je del biološke evolucije o nastanku človeka kot posebne vrste.

Paleogeografija in klima

[uredi | uredi kodo]
Paleolitsko podnebje je bilo sestavljeno iz niza poledenitev in vmesnih obdobij.

Paleolitsko obdobje sovpada skoraj točno s pleistocensko epoho v geoloških dobah, ki je trajala od pred 2,6 milijona let do pred približno 12.000 let pred sedanjim časom. To obdobje je doživelo pomembne geografske in podnebne spremembe, ki so vplivale na razvoj človeške družbe.

V preteklem pliocenu, so se celine nadaljevale premikati, od 250 km od njihovih sedanjih lokacij do samo 70 km od njihovih trenutnih lokacij. Južna Amerika se je povezala s Severno Ameriko pri Panamski ožini, kar je prineslo značilno favno vrečarjev skoraj do konca Južne Amerike. Nastanek ožine je imel velike posledice na globalne temperature, ker so bili topli ekvatorialni oceanski tokovi odrezani in so hladne arktične in antarktične vode znižale temperature v zdaj izoliranem Atlantskem oceanu. Srednja Amerika se je v celoti oblikovala v pliocenu, kar je omogočilo favni iz Severne in Južne Amerike, da kolonizira nova področja. Trčenje Afrike z Azijo je ustvarilo Sredozemsko morje in odrezalo ostanke oceana Tetida. V pleistocenu so bili moderni kontinenti v bistvu na svojih sedanjih položajih; tektonske plošče, na kateri sedijo so se verjetno gibale največ 100 km druga od druge od začetka obdobja. [4]

Podnebje je v času pliocena postalo hladnejše, bolj suho in sezonsko, podobno današnjemu. Na Antarktiki je zrasel ledeni pokrov. Tvorba arktičnega ledu pred približno tremi milijoni let je bil signal za nenadno spremembo v razmerju kisikovih izotopov in ledenih plošč v severnem Atlantiku in Severnem Pacifiku. [5] Poledenitev v srednjih zemljepisnih širinah se je verjetno začela pred koncem epohe. Globalno hlajenje, ki se je pojavilo v pliocenu je lahko spodbudilo izginjanje gozdov in širjenje travnikov in savan.

Za pleistocensko podnebje so bili značilni ponavljajoči poledenitveni cikli, med katerimi so kontinentalni ledeniki na nekaterih mestih dosegli 40. vzporednik. Identificirali so štiri velike ledeniške dogodke, kot tudi mnoge manjše. Glavni dogodek je bila splošna poledenitev. V času poledenitve so ledeniki napredovali in se umikali. Vsaka poledenitev je vsebovala ogromne količine vode v kontinentalnih ledenih ploščah debelih 1500-3000 m, kar je začasno znižalo morsko gladino za 100 m ali več po celotni površini Zemlje. V vmesnih obdobjih, kot je sedaj, so bile obale poplavljene.

Mnogi veliki sesalci kot volnati mamut, volnati nosorog in jamski levi so zavzeli Sibirijo v pleistocenue.
Paleo-indijanci lovijo gliptodona. Gliptodoni so zaradi lova izumrli v dveh tisočletjih po prihodu človeka v Južno Ameriko.

Učinki poledenitve so bili globalni. Antarktika je bila v led vezana v celotnem pleistocenu in prejšnjem pliocenu. Andi so bile zajeti na jugu s patagonskim ledenim pokrovom. Ledeniki so bili na Novi Zelandiji in Tasmaniji. Zdaj razpadajoči ledeniki Mount Kenya, Kilimandžaro in Rwenzori v vzhodni in osrednji Afriki so bili večji. Obstajali so ledeniki v gorah Etiopije in na zahodu v Atlasu. Na severni polobli so bili mnogi ledeniki združena v enega. Kordilljerski ledeni pokrov je zajel severnoameriški severozahod, Laurentidski vzhod. Fenno-skandinavski ledeni pokrov je pokrival severno Evropo, vključno z Veliko Britanijo; Alpski ledeni pokrov je zajel Alpe. Razpršene kupole so se raztezale čez Sibirijo in Arktiko. Severna morja so bila zamrznjena. V poznem paleolitiku (zadnji pleistocen) c. 18.000 pred sedanjostjo, je bila Beringija, kopenski most med Azijo in Severno Ameriko blokiran z ledom, ki bi lahko preprečil zgodnjim Paleo-Indijancem kot kulturi Clovis neposreden prehod Beringovega kopenskega mostu doseči Ameriko.

Paleolitik se je po prepričanju večine končal ob koncu ledene dobe (konec pleistocenske epohe), ko je Zemljino podnebje postalo toplejše. To bi lahko povzročilo ali prispevalo k izumrtju pleistocenske megafavne, čeprav so možno tudi drugi dejavniki, kot so bolezni in izlov s strani ljudi. [6][7] Nove raziskave kažejo, da je lahko izumrtje volnatega mamuta povzročila kombinacija učinka podnebnih sprememb in človeškega lova. Znanstveniki pravijo, da so podnebne spremembe ob koncu pleistocena povzročile manjšanje habitata mamutom majhne populacije pa so nato izlovili paleolitski ljudje. Globalno segrevanje, ki je nastalo ob koncu pleistocena in v začetku holocena je za ljudi pomenilo, da so lažje dosegli mamutove habitate, ki so bili prej zamrznjeni in nedostopni. Majhne populacije volnatega mamuta so preživele na osamljenih arktičnih otokih Saint Paul in Wrangel, do okoli leta 3700 in 1700 pred našim štetjem. Populacija na otoku Wrangel je izumrla približno v istem času kot so otok stalno naselili prazgodovinski ljudje. [8] Ni dokazov o prazgodovinski človeški prisotnosti na otoku Saint Paul (čeprav so bile ugotovljene zgodnje človeške naselbine, ki segajo okoli 6500 pred našim štetjem na bližnjih Aleutih). [9]

Trenutno dogovorjena klasifikacija paleolitskih geoklimatskih epizod [10]
Leta
(pred)		 Severna Amerika Atlantska Evropa Maghreb Mediteranska Evropa Centralna Evropa
Flandrian interglacial |Flandriense |Mellahiense |Versiliense |Postglaciar
Wisconsin | Devensiense|Regresión | Regresión|Würm
Sangamoniense |Ipswichiense |Ouljiense |Tirreniense II y III |Riss-Würm
Illinois |Wolstoniense |Regresión |Regresión |Riss
Yarmouthiense |Hoxniense |Anfatiense |Tirreniense I |Mindel-Riss
Kansas |Angliense |Regresión |Regresión |Mindel
Aftoniense |Cromeriense |Maarifiense |Siciliense |Günz-Mindel
Nebraska |Beestoniense |Regresión |Regresión |Günz
interglaciar |Ludhamiense |Messaudiense |Calabriense |Donau-Günz

Človeški način življenja

[uredi | uredi kodo]
Umetnik je upodobil začasno leseno hišo, ki temelji na dokazih, na voljo iz Terra Amata (arheološko najdišče) v Nici, Francija in datira v Spodnji paleolitik ('c. 400.000 pred sedanjostjo)

Zaradi pomanjkanja pisnih virov, skoraj vse naše znanje o paleolitski človeški kulturi in načinu življenja prihaja iz arheologije in etnografskih primerjav s sodobnimi kulturami lovcev-nabiralcev, kot je ljudstvo !Kung, ki živijo podobno kot njihovi paleolitski predniki. [11] Gospodarstvo tipične paleolitske družbe je bilo lovvstvi-nabiralništvo. Človek je lovil divje živali za meso in nabiral hrano, kurjavo in materiale za svoje orodje, obleko ali zavetišča. Gostota prebivalstva je bila zelo majhna. Kot sodobni lovci in nabiralci, so paleolitski ljudje uživali obilje prostega časa. Na koncu paleolitika, natančneje v srednjem in starejšem paleolitiku, so ljudje začeli proizvajati umetnine, kot so jamske poslikave, kamnite premete in nakit in začel izvajati verske obrede kot je pokop in rituali. [12]

Razširjanje

[uredi | uredi kodo]

Na začetku paleolitika človečnjake najdemo predvsem v vzhodni Afriki, vzhodno od Velikega afriškega jarka. Najbolj znani fosili hominidov izpred več kot milijon let so prisotni zlasti v Keniji, Tanzaniji in Etiopiji.

1,5-2 milijonov let pred sedanjostjo so skupine hominidov začela zapuščati Afriko in naselile južno Evropo in Azijo. Južni Kavkaz so zasedli 1,7 milijona let pred sedanjostjo, severna Kitajska je bila dosežena 1,66 milijona let pred sedanjostjo. Do konca mlajšega paleolitika so že živeli na območju današnje Kitajske, zahodne Indonezije in v Evropi, okoli Sredozemlja in na severu do Anglije, južne Nemčije in Bolgarije. Njihova nadaljnja širitev proti severu je bila lahko omejena s pomanjkanjem upravljanja z ognjem. Študije jamskih naselij v Evropi kažejo, da niso redno uporabljali ognja do pred 300.000-400.000 pred sedanjostjo. [13] Vzhodnoazijski fosili iz tega obdobja tipično postavljeni v rod Homo erectus. Zelo malo fosilnih dokazov je na voljo iz znanih mlajše paleolitiskih mest v Evropi, vendar verjamejo, da so bili človečnjaki, ki so naseljevali ta prostor, prav tako Homo erectus. Ni dokazov o hominidih iz tega obdobja v Ameriki, Avstraliji ali kjerkoli v Oceaniji. Usode teh zgodnjih naseljencev in njihovi odnosi do sodobnega človeka, so še vedno predmet razprave. Po sedanjih arheoloških in genetskih modelih, sta bila vsaj dva opazna migracijska dogodka poselitve Evrazije 2-1.500.000 let pred sedanjostjo. Okoli 500.000 je skupina zgodnjih ljudi, pogosto imenovani Homo heidelbergensis, prišla v Evropo iz Afrike in se sčasoma razvila v Neandertalce. Oba, Homo erectus in Neandertalci, so izumrli do konca paleolitika, in bila nadomeščena z novim valom ljudi, anatomsko moderni Homo sapiens, ki so se pojavili v vzhodni Afriki okoli 200.000 pred sedanjostjo, zapustili Afriko okoli 50.000 pred sedanjostjo in se razširili po vsem planetu. Verjetno je, da je več skupin sobivalo nekaj časa v posameznih krajih. Neandertalci je bilo še vedno mogoče najti v nekaterih delih Evrazije 30.000 let pred sedanjostjo, ki so se ukvarjali z omejeno stopnjo križanja s Homo sapiensom. Fosili hominidov, ki ne pripada bodisi Homo neanderthalensis ali Homo sapiens geni, ki se nahajajo v Altaju in Indoneziji, so bili radiokarbonsko datirani 30.000-40.000 oziroma 17.000 pred sedanjostjo.

Tehnološka revolucija v Srednjem in Starejšem paleolitiku je dovoljevala ljudem dostopati do mest, ki prej niso bila na voljo. V srednjem paleolitiku so bili Neandertalci prisotni na Poljskem. 40.000-50.000 pred sedanjostjo je prvi človek stopil v Avstralijo. 45.000 pred sedanjostjo so ljudje živeli na 61 ° severne zemljepisne širine v Evropi. 30.000 pred sedanjostjo je bila dosežena Japonska in 27.000 pred sedanjostjo so bili ljudje prisotni v Sibiriji nad polarnim krogom. [14] Ob koncu Starejšega paleolitika je skupina ljudi prečkala Beringov kopenski most in se hitro razširila po vsej Severni in Južni Ameriki. Severna Evrazija se je izpraznila v času poledenitvenega maksimuma (27.000 do 16.000 pred sedanjostjo), vendar je bila poseljena, ko je podnebje postalo toplejše in so se ledeniki umaknili.

Za čas trajanja paleolitika je bila populacija ljudi nizka, še posebej zunaj ekvatorialnih regij. Celotna populacija v Evropi med 16.000-11.000 pred sedanjostjo je verjetno v povprečju znašala okoli 30.000 posameznikov, v letih med 40.000-16.000 je bila še nižja okoli 4.000-6.000 posameznikov. [15]

Tehnologija

[uredi | uredi kodo]
Dva pestnjaka iz starejšega paleolitika
Kamnita krogla iz paleolitske bole

Orodja

[uredi | uredi kodo]

Paleolitski ljudje so orodje izdelovali iz kamna, kosti in lesa. Zgodnji paleolitski hominidi, Avstralopiteki, so bili prvi uporabniki kamnitih orodij. Izkopavanja na lokaciji Gona v Etiopiji, so dala na tisoče predmetov. Z radioizotopnim datiranjem in magnetostratigrafijo so lahko predmete trdno datirali pred 2,6 milijona let. Dokazi kažejo, da so ti zgodnji človečnjaki namenoma izbrali surovine s kvaliteto dobrega luščenja in izbrali ustrezno velike kamne za potrebe proizvodnje ostrorobih orodij za rezanje. Prva paleolitska industrija kamnitega orodja, kultura Oldowan, se je začela pred približno 2,6 milijona let. [16] To so orodja kot so sekire, dleta in primer šila. Ta je bila pred približno 250.000 leti popolnoma nadomeščena z bolj zapleteno Acheuleansko industrijo, ki so si jo prvi zamislili Homo ergaster pred okoli 1,8 ali 1,65 milijona let. Acheuleanska industrija je popolnoma izginila iz arheološkega zapisa okoli 100.000 pred sedanjostjo, nadomestila pa so jo bolj kompleksna Srednji paleolitska / Srednje kamenodobna orodja, kot so orodja kulture Moustérien in Aterianska industrija. [17]

Ljudje Mlajšega paleolitika so uporabljali različna kamnita orodja, vključno pestnjake in sekire. Čeprav se zdi, da so pestnjake pogosto uporabljali, obstaja nesoglasje o njihovi namembnosti. Razlage v razponu od rezanje in sekljanje, orodje za kopanje, luščenje, za uporabo v pasteh ali zgolj obredni pomen, morda v namene dvorjenja. William H. Calvin je predlagal, da bi pestnjaki lahko služil kot "Frisbee ubijalci", ki se vrže v žival in jo omami ali celo ubije. Sekire in strgala so verjetno uporabljali za odiranje in razkosavanje živali, konice so nameščene na palice, pogosto uporabljali za odkopavanje korenin. Domnevajo, da so zgodnji ljudje uporabljali lesena kopja že pred petimi milijoni let za lov na male živali. Zgodnji paleolitski ljudje so gradili zavetišča podobna lesenim kočam iz Terra Amata v Franciji.

Uporaba ognja

[uredi | uredi kodo]

Ogenj je hominid Homo erectus / Homo ergaster uporabljal že pred zgodaj v 300.000 ali 1,5 milijona let, morda celo prej pred Mlajšim paleolitikom (Oldowan) hominid Homo habilis in / ali z robustnimi australopiteki kot Paranthropus. Vendar pa je uporaba ognja postala edina skupna točka v družbah vse do Srednjega paleolitika. Uporaba ognja je zmanjšala umrljivost in jih zaščitila pred plenilci. [18] Zgodnji človečnjaki so lahko začeli svojo hrano kuhati že v Mlajšem paleolitiku (c. 1,9 milijona let pred sedanjostjo) ali najpozneje v začetku Srednjega paleolitika (c. pred 250.000 leti) [19]. Nekateri znanstveniki trdijo, da so hominidi začeli kuhati hrano za odtajevanje zamrznjenega mesa, kar bi pomagalo zagotoviti njihovo preživetje v hladnih območjih.

Splavi

[uredi | uredi kodo]

Hominid Homo erectus je v Mlajšem paleolitiku morda izumil splav (c. 800.000 ali 840.000 pred sedanjostjo), da je potoval preko velikih vodnih teles, kar je lahko omogočilo skupini da bi dosegla otok Flores in se razvila v majhno skupino Homo floresiensis. Vendar pa je ta hipoteza v antropološki skupnosti sporna. [20][21] Možna uporaba splavov v času Mlajšega paleolitika lahko nakazuje, da so bili hominidi kot Homo erectus bolj napredni kot so verjeli, in so lahko celo govorili zgodnjo obliko modernega jezika. Dodatni dokazi iz Neandertala in okolice sredozemskega morja, kot je Coa de sa Multa (c. 300.000 pred sedanjostjo), so prav tako navedli, da so Srednja in kamenodobni ljudje uporabljali splave za potovanje preko velikih vodnih teles (tj. Sredozemsko morje) za namene kolonizacije drugih delov ozemlja. [22]

Napredna orodja

[uredi | uredi kodo]

Okoli 200.000 pred sedanjostjo je proizvodnja srednje paleolitskega kamnitega orodja ustvarila tehniko izdelave, znano kot tehnika priprave sredice, ki je bila bolj dodelana kot prejšnja Acheulean tehnika. Ta tehnika je povečala učinkovitost, saj je omogočala bolj nadzorovano oblikovanje in konsistentne luske. Ljudje Srednjega paleolitika so ustvarili kamnite konice za kopja, ki so bila najzgodnejša kompozitna orodja. Poleg izboljšanja metode izdelave, so izboljšali tudi orodja sama, kar je omogočilo dostop do več vrst in količine virov hrane. Na primer šilo ali druga majhna kamnita orodja so izumili okoli 70.000 ali 65.000 pred sedanjostjo in so bila bistvena za izum loka in metalca kopja v naslednjem paleolitskem obdobju. Izumili so harpune in jih prvič uporabljali v poznem srednjem paleolitiku (nazaj okoli 90,000 let). Izum teh naprav je v človekovo prehrano prinesel ribe. [23][24] Zahvaljujoč tehnologiji in napredni družbeni strukturi so paleolitske skupine, kot so bili Neandertalci, ki so imeli srednje paleolitski nivo tehnologije, se zdi, da so lovili veliko divjad, prav tako pa so Homo sapiens Starejšega paleolitika in Neandertalci zlasti lahko lovili tudi s strelnim orožjem.

Druga odkritja

[uredi | uredi kodo]

V Starejšem paleolitiku so nastali dodatni izumi, kot je mreža (cca. 22.000 ali 29.000 pred sedanjostjo) bola [25], metalec kopja (c.30.000 pred sedanjostjo), lok in puščico (c. 25.000 ali 30.000 pred sedanjostjo) in najstarejši primeri keramične umetnosti, Venera iz Dolní Věstonice (c. 29,000-25,000 pr. n. št.). Nekje med 30.000 in 14.000 pred sedanjostjo so bili udomačeni prvi psi, verjetno za pomoč pri lovu. [26] Vendar pa so lahko najzgodnejši primeri uspešne udomačitve psov precej starejše. Dokazi iz pasje DNK, ki jih je zbral Robert K. Wayne kažejo, da so bili lahko psi prvič udomačeni v Srednjem paleolitiku okoli 100.000 pred sedanjostjo ali morda celo prej. [27] Arheološki dokazi iz regije Dordogne v Franciji kažejo, da so člani starejše paleolitske kulture, znani kot Aurignacienci, uporabljali koledarje (c. 30.000 pred sedanjostjo). To je bil lunin koledar, ki je bil uporabljen za dokumentiranje lunine mene. Originalni sončni koledar ni bil znan do neolitika. [28] Kamenodobne kulture so bile verjetno sposobne slediti migracijam divjadi, kot so divji konji in srnjad. Ta sposobnost je ljudem omogočila, da so postali učinkoviti lovci in izkoriščali najrazličnejšo divjad. Nedavne raziskave kažejo, da so Neandertalci usklajevali lov in migracije divjadi davno pred začetkom paleolitika.

Umetnost in glasba

[uredi | uredi kodo]
Willendorfska Venera je ena od bolj znanih Venerinih figurin.

Zgodnji primeri umetniškega izražanja, kot je Venera Tan-Tan in predmeti iz slonove kosti iz Bilzingslebena v Turingiji, so lahko izdelovali ljudje iz Acheuleana (francosko: Acheuléen je kultura starega paleolitika, imenovana po nahajališču pri francuskem mestu Saint-Acheula blizu Amiensa) za uporabnike, kot so Homo erectus pred začetkom Srednjega paleolitika. Vendar najzgodnješi nesporni dokazi o umetnosti paleolitskega obdobja prihajajo iz Srednjega paleolitskih / Srednje kamenodobnih lokacij, kot so jame Blombos-Južna Afrika v obliki zapestnice [29], kroglice [30], skala umetnosti [31] in uporabe oker kot telesne barvo in morda v ritualih. Nesporni dokazi o umetnosti pa so pogostejši v naslednjem Mlajšem paleolitiku. [32]

Kamenodobni človek proizvaja umetnine, kot so jamske poslikave, Venerine figurice, živali, rezbarije in skalne poslikave. [33] Paleolitsko umetnost lahko razdelimo v dve večji skupini: figurativno jamsko slikarstvo, ki jasno prikazuje živali (ali redkeje ljudi) in nefigurativno, ki je sestavljena iz oblik in simbolov. Jamske poslikave sodobni arheologi razlagajo na več načinov. Najzgodnejša razlaga prazgodovinarja Abbe Breuila pravi, da je to oblika magije, ki zagotavlja uspešen lov. [34] Vendar pa ta hipoteza ne pojasni obstoja živali, kot so sabljezobe mačke in levi, ki jih niso lovili za hrano in obstoj pol človeka-pol žival v jamskih poslikavah. Antropolog David Lewis-Williams je predlagal, da so bile paleolitike jamske poslikave znak šamanističnih praks. Simboli so bolj pogosti v paleolitskih jamskih poslikavah, kot so upodobitve živali ali človeka, edinstveni simbolni vzorci bi lahko bili blagovna znamka, ki predstavlja različne paleolitske etnične skupine. [35] Venerine figurice so izzvale podobne polemike. Arheologi in antropologi so opisovali figurice kot reprezentacijo boginje, pornografske podobe, apotropaične amulete in celo kot avtoportrete žensk samih.

Venerine figurice so včasih razlagali kot da predstavljajo boginje matere; številčnost teh žensk je navedla na misel, da je paleolitska (in kasneje neolitska) družba verovala v žensko kot center in da so v družbi prevladovale ženske.

Začetki glasbe v paleolitika niso znani, saj za najzgodnejše oblike glasbe verjetno niso uporabljali glasbila, temveč človeški glas in/ali fizične predmete, ki ne puščajo sledi v arheološkem zapisu. Antropološki in arheološki zapisi kažejo, da se je glasba prvič pojavila v srednjem ali mlajšem paleolitiku. Glasba se je morda razvila iz ritmičnih zvokov proizvedenih pri dnevnih dejavnostih [36], Charles Darwin je predlagal, da se je glasba lahko začela kot strategijo hominida pri parjenju, podobno kot je to v živalskem svetu [37]. Ta hipoteza je na splošno manj sprejemljiva kot prejšnja, vendar kljub temu zagotavlja možno alternativo. Še ena razlaga je, da je človek začel z glasbo preprosto zaradi užitka.

Paleolitski ljudje so uporabljali flavtam podobne cevi iz kosti. Glasba je lahko igrala veliko vlogo v verskem življenju. Zlasti se zdi, da so bobne iz živalske kože lahko uporabljali pri verskih obredih paleolitski šamani, kot kažejo ostanki bobnom podobnih instrumentov iz nekaterih paleolitskih grobov šamanov.

Religija in verovanja

[uredi | uredi kodo]
Podoba pol-človeka, pol-živali je iz jamskih poslikav v Dordogne, Francija. Arheologi verjamejo so take podobe morda prikaz zgodnjih šamanističnih obredov v paleolitiku.

Uporaba pokopov na mestih, kot so Krapina, Hrvaška (c. 130.000 pred sedanjostjo) in Qafzeh, Izrael (c. 100.000 pred sedanjostjo) je povzročila pri antropologih in arheologih, kot je Philip Lieberman, da verjamejo, da so lahko paleolitski ljudje verovali v posmrtno življenje in "skrb za mrtvega presega vsakodnevno življenje«. [38] Vrezane oznake na neandertalskih kosteh iz različnih lokacij, kot so Combe-Grenal in Abri Moula v Franciji kažejo, da so Neandertalci lahko izvajali obrede iz (domnevno) verskih razlogov. Po zadnjih arheoloških najdbah iz H. heidelbergensis mesta v Atapuerca, so verjetno ljudje začeli pokopavali svoje mrtve že veliko prej, v poznem starejšem paleolitiku; vendar je ta teorija v znanstveni skupnosti pogosto vprašljiva.

Obstoj antropomorfnih slik in pol človeške, pol-živalske podobe nadalje kažejo, da so bili kamenodobni ljudje prvi, ki so verjeli v panteon bogov ali nadnaravnih bitij [39], čeprav takšne slike lahko navedejo na šamanistične prakse, podobne tistim v sodobnih plemenskih družbah. Prvi znan nesporen pokop šamana sega v zgodnjo paleolitsko dobo (c. 30.000 pred sedanjostjo) na Češkem. Religija je bila morda apotropaična; še posebej, ker je bila morda vpletena sočutna čarovnija. Venerine figurice, ki so bogate v arheološkem zapisu, so primer morebitne paleolitske simpatične magije, saj so bile lahko uporabljane za zagotavljanje uspeha pri lovu in da bi dosegli rodovitnost zemlje in ženske. Paleolitske Venerine figurice so včasih pojasnjevali, kot upodobitve boginje zemlje podobne Gaia ali kot reprezentacijo boginje, ki je vladarica ali mati živali. [40][41]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Christian, David (2014). Big History: Between Nothing and Everything. New York, New York: McGraw Hill Education. str. 93.
  2. ↑ Toth, Nicholas; Schick, Kathy (2007). »Handbook of Paleoanthropology«.[mrtva povezava] In Henke, H.C. Winfried; Hardt, Thorolf; Tatersall, Ian. Handbook of Paleoanthropology. Volume 3. Berlin; Heidelberg; New York: Springer-Verlag. p. 1944. (PRINT: ISBN 978-3-540-32474-4 ONLINE: ISBN 978-3-540-33761-4)
  3. ↑ Lubbock, John (1872). Pre-Historic Times, as Illustrated by Ancient Remains, and the Manners and Customs of Modern Savages, Williams and Norgate (p 75) ISBN 978-1421270395.
  4. ↑ Christopher Scotese. »Paleomap project«. The Earth has been in an Ice House Climate for the last 30 million years. Pridobljeno 23. marca 2008.
  5. ↑ Van Andel, Tjeerd H. (1994). New Views on an Old Planet: A History of Global Change. Cambridge: Cambridge University Press. str. 454 pp. ISBN 0-521-44243-5.
  6. ↑ »University of California Museum of Paleontology website the Pleistocene epoch(accessed March 25)«. Ucmp.berkeley.edu. Pridobljeno 31. januarja 2010.
  7. ↑ Kimberly Johnson. »National geographic news«. Climate Change, Then Humans, Drove Mammoths Extinct from National geographic. Pridobljeno 4. aprila 2008.
  8. ↑ Nowak, Ronald M. (1999). Walker's Mammals of the World. Baltimore: Johns Hopkins University Press. ISBN 0-8018-5789-9.
  9. ↑ »Phylogeographic Analysis of the mid-Holocene Mammoth from Qagnax Cave, St. Paul Island, Alaska« (PDF).
  10. ↑ Gamble, Clive (1990), El poblamiento Paleolítico de Europa, Barcelona: Editorial Crítica. ISBN 84-7423-445-X.
  11. ↑ Leften Stavros Stavrianos (1997). Lifelines from Our Past: A New World History. New Jersey, USA: M.E. Sharpe. ISBN 0-13-357005-3. Page 70
  12. ↑ Hillary Mayell. »When Did "Modern" Behavior Emerge in Humans?«. National Geographic News. Pridobljeno 5. februarja 2008.
  13. ↑ "On the earliest evidence for habitual use of fire in Europe", Wil Roebroeks et al, PNAS, 2011
  14. ↑ John Weinstock. »Sami Prehistory Revisited: transactions, admixture and assimilation in the phylogeographic picture of Scandinavia«. {{navedi časopis}}: Sklic journal potrebuje|journal= (pomoč)
  15. ↑ Jean-Pierre Bocquet-Appel; in sod. (2005). »Estimates of Upper Palaeolithic meta-population size in Europe from archaeological data« (PDF). Journal of Archaeological Science. 32: 1656–1668. doi:10.1016/j.jas.2005.05.006. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 20. oktobra 2017. Pridobljeno 13. avgusta 2015.
  16. ↑ Klein, R. (1999). The Human Career. University of Chicago Press.
  17. ↑ Clark, JD, Variability in primary and secondary technologies of the Later Acheulian in Africa in Milliken, S and Cook, J (eds), 2001
  18. ↑ Marlowe FW (2005). »Hunter-gatherers and human evolution« (PDF). Evolutionary Anthropology. 14 (2): 15294. doi:10.1002/evan.20046. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 27. maja 2008. Pridobljeno 13. avgusta 2015.
  19. ↑ Wrangham R; Conklin-Brittain N. (september 2003). »Cooking as a biological trait« (PDF). Comp Biochem Physiol a Mol Integr Physiol. 136 (1): 35–46. doi:10.1016/S1095-6433(03)00020-5. PMID 14527628.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  20. ↑ »First Mariners Project Photo Gallery 1«. Mc2.vicnet.net.au. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. oktobra 2009. Pridobljeno 31. januarja 2010.
  21. ↑ »First Mariners - National Geographic project 2004«. Mc2.vicnet.net.au. 2. oktober 2004. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. oktobra 2009. Pridobljeno 31. januarja 2010.
  22. ↑ Miller, Barbra; Bernard Wood; Andrew Balansky; Julio Mercader; Melissa Panger (2006). Anthropology. Boston Massachusetts: Allyn and Bacon. str. 768. ISBN 0-205-32024-4.
  23. ↑ Miller, Barbra; Bernard Wood; Andrew Balansky; Julio Mercader; Melissa Panger (2006). Anthropology. Boston, Massachusetts: Allyn and Bacon. str. 768. ISBN 0-205-32024-4.
  24. ↑ "Human Evolution," Microsoft Encarta Online Encyclopedia 2007 Arhivirano 2008-04-08 na Wayback Machine. Contributed by Richard B. Potts, B.A., Ph.D.
  25. ↑ J. Chavaillon, D. Lavallée, « Bola », in Dictionnaire de la Préhistoire, PUF, 1988.
  26. ↑ John Lloyd&John Mitchinson: "The Book of General Ignorance". Faber & Faber, 2006.
  27. ↑ Christine Mellot. »stalking the ancient dog« (PDF). Science news. Pridobljeno 3. januarja 2008.
  28. ↑ Felipe Fernandez Armesto (2003). Ideas that changed the world. New York: Dorling Kindersley limited. str. 400. ISBN 978-0-7566-3298-4.; [1][mrtva povezava]
  29. ↑ Jonathan Amos (15. april 2004). »Cave yields 'earliest jewellery'«. BBC News. Pridobljeno 12. marca 2008.
  30. ↑ Hillary Mayell. »Oldest Jewelry? "Beads" Discovered in African Cave«. National Geographic News. Pridobljeno 3. marca 2008.
  31. ↑ Sean Henahan. »Blombos Cave art«. Science news. Pridobljeno 12. marca 2008.
  32. ↑ "Human Evolution," Microsoft Encarta Online Encyclopedia 2007 Arhivirano 2009-10-31 na Wayback Machine. Contributed by Richard B. Potts, B.A., Ph.D.
  33. ↑ "Paleolithic Art," Microsoft Encarta Online Encyclopedia 2007 https://encarta.msn.com/encyclopedia_761578676/Paleolithic_Art.html Arhivirano 2008-03-14 na Wayback Machine.
  34. ↑ Jean Clottes. »Shamanism in Prehistory«. Bradshaw foundation. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. aprila 2008. Pridobljeno 11. marca 2008.
  35. ↑ "Paleolithic Art," Microsoft Encarta Online Encyclopedia 2007 https://encarta.msn.com/encyclopedia_761578676/Paleolithic_Art.html Arhivirano 2008-03-14 na Wayback Machine. Microsoft Encarta
  36. ↑ Karl Bücher. Trabajo y ritmo. Biblioteca Científico-Filosófica, Madrid.
  37. ↑ Charles Darwin. The origin of man. Edimat books, S. A. ISBN 84-8403-034-2.
  38. ↑ phillip lieberman (1991). Uniquely Human. Cambridge, Mass.: Harvard University Press. ISBN 0-674-92183-6.
  39. ↑ Steven Mithen (1996). The Prehistory of the Mind: The Cognitive Origins of Art, Religion and Science. Thames & Hudson. ISBN 0-500-05081-3.
  40. ↑ Karl J. Narr. »Prehistoric religion«. Britannica Online Encyclopedia 2008. Pridobljeno 28. marca 2008.
  41. ↑ Christopher L. C. E. Witcombe, "Women in the Stone Age Arhivirano 2010-08-01 na Wayback Machine.," in the essay "The Venus of Willendorf" . Retrieved March 13, 2008.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Poglejte si besedo paleolitik ali Paleolitik v Wikislovarju, prostem slovarju.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Paleolitik&oldid=6271084«