Paklitaksel

Paklitaksel

Klinični podatki
Nosečnostna kategorija	ZDA: D (dokazana škodljivost za plod)
Način uporabe	i. v.
Oznaka ATC	L01CD01 (WHO) L01CD03 (paclitaxel poliglumex)
Pravni status
Pravni status	Rx-=only
Farmakokinetični podatki
Biološka razpoložljivost	6,5 % (peroralno)
Vezava na beljakovine	89 do 98 %
Presnova	jetrna (CYP2C8 in CYP3A4)
Razpolovni čas	5,8 ure
Izločanje	z blatom in sečem
Identifikatorji
IUPAC ime (2α,4α,5β,7β,10β,13α)-4,10-bis(acetiloksi)-13-{[(2R,3S)-3-(benzoilamino)-2-hidroksi-3-fenilpropanoil]oksi}-1,7-dihidroksi-9-okso-5,20-epoksitaks-11-en-2-il benzoat
Številka CAS	33069-62-4
PubChem CID	36314
DrugBank	APRD00259
ChemSpider	10368587
CompTox Dashboard (EPA)	DTXSID9023413
ECHA InfoCard	100.127.725
Kemični in fizikalni podatki
Formula	C47H51NO14
Mol. masa	853,906 g/mol

Paklitaksel je učinkovina proti raku, ki spada med taksane. Zavira mitozo (jedrno delitev celic). Paklitaksel sta odkrila Monroe E. Wall in Mansukh C. Wani, ko sta ga izolirala iz lubja pacifiške tise (Taxus brevifolia) ter ga poimenovala taksol. Farmacevtsko podjetje Bristol-Myers Squibb je nato razvilo zdravilo, imenovano Taxol, generično ime za učinkovino pa se je spremenilo v paklitaksel. Danes je na tržišču tudi že več generičnih zdravil (v Sloveniji na primer Paclitaxel Ebewe, Paclitaxin, Paklitaksel Pliva ...).

Paklitaksel se uporablja pri zdravljenju pljučnega raka, raka na jajčniku, raka dojke, raka glave in vratu ter pri napredovalih oblik Kaposijevega sarkoma. Uporablja se tudi za preprečevanje restenoziranja (ponovne zožitve žile ali zaklopke po opravljeni korekciji).

Mehanizem delovanja

Paklitaksel stabilizira mikrotubule, ki se zato med celično delitvijo ne morejo depolimerizirati. Na mikrotubule deluje tudi na primer kolhicin, vendar le-ta v nasprotju s taksani preprečuje polimerizacijo, ne pa depolimerizacije. Paklitaksel se veže na podenoto β tubulina – tubulin je glavni gradnik mikrotubulov –, nastali kompleks mikrotubul-paklitaksel ni zmožen depolimerizacija, torej razpada na manjše molekule. Za delovanje celic, zlasti za celično delitev, pa je podaljševanje (polimerizacija) ter krajšanje (depolimerizacija) mikrotubulov nujno. Mikrotubuli so del citoskeleta in so pomembni pri premikanju celičnih komponent v celici. Med jedrno delitvijo celice mikrotubuli omogočijo premikanje kromosomov.

Neželeni učinki

Pogosti neželeni učinki so slabost, bruhanje, izguba teka, spremembe v okušanju, tanjšanje las, bolečine v sklepih v okončinah (trajajo 2–3 dni), obarvanje nohtov, odrevenelost v prstih. Pojaviji se lahko tudi hujši neželeni učinki (krvavitve, nastajanje modric, vročina, mrzlica, kašelj, vneto žrelo, težave pri požiranju, omotica, oteženo dihanje, huda izčrpanost, izpuščaj, bolečina v prsih, občutek vročinskih oblivov na obrazu, bolečina/pordelost/otekanje na mestu injiciranja, spremembe v delovanju črevesja). Številni neželeni učinki so posledica uporabljene pomožne snovi, makrogol glicerol ricinolata, ki ga poleg etanola vsebuje Taxol. Pri posameznikih, ki so preobčutljivi na zdravila, kot so ciklosporin, tenipozid in zdravila, ki vsebujejo makrogol glicerol ricinolat, obstaja večje tveganje za nastop teh neželenih učinkov. Pri teh bolnikih se lahko preventivno uporabi deksametazon, preden prejmejo paklitaksel.

Zunanje povezave

• Taksol, FKKT UL Wiki