Nebnica
Nebnica | |
---|---|
Podrobnosti | |
Arterija | tonzilarna veja obrazne arterije |
Živec | tonzilarne veje palatinalnega živca |
Identifikatorji | |
Latinsko | tonsilla palatina |
MeSH | D014066 |
TA | A05.2.01.011 |
FMA | 9610 |
Anatomska terminologija |
Nébnica, tudi mandelj ali nebna tonzila je tonzila v obliki in velikosti mandlja na levi in desni strani goltne ožine.[1]
Embrionalni razvoj
[uredi | uredi kodo]Nebnica se razvije iz drugega škržnega žepa. Epitelij drugega škržnega žepa se aktivno razmnožuje in tvori poganjke, ki prodirajo v mezenhim. V te poganjke naknadno prodre mezoderm in tako tvori zasnovo za nebnico. V tretjem do petem mesecu razvoja se v nebnico postopoma naseli limfatično tkivo, ki je mezodermalnega izvora.[2]
Anatomija
[uredi | uredi kodo]Nebnici sta parna organa iz mehkega tkiva,[3] ki ležita v trikotasti nebni loži, spredaj omejeni s prednjim, zadaj pa z zadnjim nebnim lokom, ki so zgoraj stikata proti malemu jezičku. Spodaj je nebnica lahko ostro omejena ali pa se nadaljujeje proti korenu jezika.[4] Tkivo, iz katerega sestojita nebnici, je podobno tistemu v bezgavkah; pokriva ga rožnata sluznica. Vzdolž nebnice se sluznica ugreza v tkivo in tvori t. i. mandljeve (tonzilarne) kripte.[3]
Bolezni
[uredi | uredi kodo]Bolezni, ki lahko prizadenejo nebnice, so:[3]
- akutni tonzilitis: bakterijska ali virusna okužba nebnic, ki povzroči njihovo zatekanje in vnetje žrela. Na nebnicah se lahko tvori rjava ali bela obloga (eksudat);
- kronični tonzilitis: dlje časa trajajoča okužba nebnic, lahko kot posledica več zaporedih akutnih tonzilitisov;
- peritonzilarni absces: ognojek, ki se tvori ob nebnici in potiska nebnico v drugo stran;
- akutna mononukleoza: po navadi jo povzroča Epstein-Barrov virus in se kaže kot vneto žrelo, zatekaje tonzil, vročina, izpuščaj in utrujenost;
- streptokokno žrelo: bakterijska okužba tonzil in žrela, ki jo povzroči bakterija streptokok; vneto žrelo pogosto spremljata tudi vročina in bolečina v vratu;
- povečane (hipertrofirane) nebnice: povečane nebnice, ki povzročijo zožanje dihalne poti in posledično lahko tudi smrčanje in apnejo med spanjem;
- tonziloliti (tonzilni kamni): trde kalcificirane tvorbe, ki nastanejo iz drobirja, ki se ujame v nebnicah.
Tonzilektomija
[uredi | uredi kodo]Tonzilektomija je operacijska odstranitev mandljev.[5] Indikacije za operativno odstranitev so raznovrstne. Pri otrocih so vzroki za odstranitev mandljev največkrat ponavljajoče se angine, povečani mandlji, ki motijo dihanje, hranjenje ali povzročajo obstruktivno motnjo dihanja. Odstranitev je potrebna tudi po prebolelem peritonzilarnem abscesu, saj se ta lahko ponovi.[4]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ https://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=nebnica Arhivirano 2013-11-10 na Wayback Machine., Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 10. 11. 2013.
- ↑ Petrovič D. Razvoj škržnih (branhialnih) organov. MED RAZGL 2002; 41: 63–74.
- ↑ 3,0 3,1 3,2 https://www.webmd.com/oral-health/picture-of-the-tonsils, vpogled: 11. 11. 2013.
- ↑ 4,0 4,1 https://www.otorinolaringolog.si/odstranitev-mandljev-tonzilektomija/ Arhivirano 2013-11-11 na Wayback Machine., vpled: 11. 11. 2013.
- ↑ https://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=tonzilektomija Arhivirano 2013-11-11 na Wayback Machine.. Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 11. 11. 2013