Monetarizem
Monetarizem je ekonomska šola v monetarni ekonomiji, ki poudarja vlogo politikov pri nadziranju količine denarja v obtoku. Priljubljena je postala v 70. letih 20. stoletja, vendar je bila v naslednjem desetletju večinoma opuščena kot praktično vodilo monetarne politike, saj se je izkazalo, da strategija v praksi ne deluje dobro.[1]:483-484 Namesto tega je postala dominantna strategija monetarne politike ciljanje inflacije s premikanjem uradne obrestne mere.
Monetaristična teorija trdi, da imajo variacije v ponudbi denarja velik vpliv na nacionalni proizvod na kratki rok in na raven cen na daljši rok. Monetaristi trdijo, da cilje monetarne politike najlažje dosežemo s ciljanjem stopnje rasti ponudbe denarja in ne z vodenjem diskrecijske monetarne politike.[2] Monetarizem pogosto povezujemo z neoliberalizmom.[3]
Monetarizem se običajno povezuje z delom Miltona Friedmana, ki je bil vpliven nasprotnik Keynesianske ekonomije in je kritiziral Keynesovo teorijo boja z gospodarskimi recesijami s fiskalno politiko (državno potrošnjo). Friedman in Anna Schwartz sta napisala vplivno knjigo Monetarna zgodovina Združenih držav in trdila, »da je inflacija vedno in povsod monetarni pojav«.[4]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Blanchard, Olivier; Amighini, Alessia; Giavazzi, Francesco (2017). Macroeconomics: a European perspective (3rd izd.). Pearson. ISBN 978-1-292-08567-8.
- ↑ Phillip Cagan, 1987. "Monetarism", The New Palgrave: A Dictionary of Economics, v. 3, Reprinted in John Eatwell et al. (1989), Money: The New Palgrave, pp. 195–205, 492–97.
- ↑ Harvey, David (2005). A Brief History of Neoliberalism. Oxford University Press. ISBN 978-0-19-928326-2.
- ↑ Friedman, Milton (2008). Monetary History of the United States, 1867-1960. Princeton University Press. ISBN 978-0691003542. OCLC 994352014.
| Narodne knjižnice | |
|---|---|
| Drugo | |
