Llívia
Llívia | ||
|---|---|---|
 Mejnik med Španijo in Francijo, točneje med občino Llívia v pokrajini Girona in občino Angoustrine-Villeneuve-des-Escaldes (Pyrénées-Orientales) | ||
| ||
 Llívia kot del Province Girona | ||
  Llívia Llívia kot del Province Girona | ||
| Koordinati: 42°27′36″N 1°58′48″E / 42.46000°N 1.98000°E | ||
| Država |  Španija | |
| Avtonomna skupnost |  Katalonija | |
| Provinca | Girona | |
| Komarka | Cerdanya | |
| Sodno okrožje | Puigcerdà | |
| Upravljanje | ||
| • Župan | Josep Pous Rodríguez (2007) (CIU) | |
| Površina | ||
| • Skupno | 12,83 km2 | |
| Nadm. višina | 1.224 m | |
| Prebivalstvo (2009) | ||
| • Skupno | 1.589 | |
| • Gostota | 120 preb./km2 | |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) | |
| • Poletni | UTC+2 (CEST) | |
| Poštna številka | 17527 | |
| Spletna stran | www | |
Llívia (tudi Llivia) je mesto v regiji Cerdanya pokrajine Girona na severozahodu Katalonije v Španiji. Je španska eksklava znotraj francoskega departmaja Pyrénées-Orientales. Leta 2009 je občina Llívia imela 1,589 prebivalcev. [1]
Od matične Španije Llívio ločuje okoli 2 kilometra širok pas, na katerem ležita francoski občini Ur in Bourg-Madame.
V mestu se nahaja lekarna Esteve, srednjeveška lekarna in ena najstarejših v Evropi. Ustanovili so jo na začetku 15. stoletja. V njej najdemo t. i. albarelle, tj. srednjeveške keramične posode, ki so jih uporabljali v lekarnah, srednjeveška zdravila in eno najpomembnejših zbirk knjig z recepti v Evropi.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Na območju današnje Llívie se je začasa starih Rimljanov nahajal iberski oppidum po imenu Julia Libica, mesto pa je tako držalo status prestolnice Cerdanye, dokler ga ni v srednjem veku zamenjal Hix v okolici Bourg-Madamea. Med vizigotskim obdobjem je njeno citadelo (castrum Libiae) pred kraljem Wambo ubranil upornik Pavel Narbonski. V 8. stoletju naj bi po nekaterih domnevah takratni guverner muslimanske Španije, Abd ar-Rahman, ki je kasneje padel med Bitko pri Poitiersu, tukaj med obleganjem mesta ubil svojega berberskega uporniškega podanika Munnuze, ki naj bi, v upanju, da bi uspešno izpeljal svoj upor, predhodno sklenil zavezništvo z vojvodo Eudom iz Akvitanije. [2]
Leta 1659 so s Pirenejsko pogodbo komarke Roussillon, Conflent, Capcir, Vallespir, severna Cerdanya (»Cerdagne«) postale francoska last. Llívia je ostala v španski lasti, ker je pogodba določala, da se Franciji priključijo le vasi, kot antična prestolnica Cerdanye pa Llívia ni ustrezala temu kriteriju. [3]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Idescat. Fitxes municipals. Llívia
- ↑ Monumenta Germaniae Historica, Auctores Antiquissimi, str. 361, in Roger Collins, The Arab Conquest of Spain, 710-797, Malden, Massachusetts: Blackwell Publishers, 1989, str. 89
- ↑ Capdevila i Subirana, Joan: Historia del deslinde de la frontera Hispano-Francesa. Del tratado de los Pirineos (1659) a los tratados de Bayona (1856–1868), Ed. Ministerio de Fomento, Centro Nacional de Información Geográfica, Madrid, 2009, str. 146–149. ISBN 978-84-416-1480-2 (v španščini)
- Panareda Clopés, Josep Maria; Rios Calvet, Jaume; Rabella Vives, Josep Maria (1989). Guia de Catalunya, Barcelona: Caixa de Catalunya. ISBN 84-87135-01-3 (v španščini). ISBN 84-87135-02-1 (v katalonščini).
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Drugo | |
