Pojdi na vsebino

Kavovec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Kavovec

Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Deblo: Magnoliophyta (kritosemenke)
Razred: Magnoliopsida (dvokaličnice)
Red: Gentianales (sviščevci)
Družina: Rubiaceae (broščevke)
Rod: Coffea
L.
Vrste

Coffea arabica - arabski kavovec
Coffea benghalensis - bengalski kavovec
Coffea canephora - robusta
Coffea congensis - kongoški kavovec
Coffea excelsa - liberijski kavovec
Coffea gallienii
Coffea bonnieri
Coffea mogeneti
Coffea liberica - liberijski kavovec
Coffea stenophylla - slonokoščenoobalni kavovec

Kávovec (znanstveno ime Coffea) je zimzeleno drevo ali grm, ki izhaja iz Etiopije. Iz njegovih semen pridobivajo kavo, znano poživilno pijačo. Zrelim plodom najprej odstranijo mesnat ovoj, način odstranitve pa je pomemben za končno kakovost kavnih zrn. Najobsežnejši nasadi kavovcev so v tropskih deželah. Kavovec predstavlja enega od glavnih svetovnih blagovnih pridelkov, v nekaterih državah pa tudi glavni vir izvoza.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Kavovec verjetno izvira iz etiopske pokrajine Kafa, čeprav to ni vsesplošno sprejeto. Po nekaterih teorijah naj bi izviral tudi iz Jemna. Kavovec se je najprej razširil na Arabskem polotoku približno v 13. stoletju. Na širitev je verjetno vplivala islamska prepoved pitja alkoholnih pijač. Pred letom 1600 je bila predelava kavnih semen skrbno varovana skrivnost, zato rodovitnih zrn ni bilo moč najti zunaj polotoka. Kasneje so, verjetno zaradi tihotapljenja zrn, začeli vzgajati kavovce tudi v Indiji. Okoli leta 1650 so kavovec začeli uvažati v Anglijo, kjer so v Oxfordu in Londonu odprli prve kavarne. Začeli so ga vzgajati tudi v britanskih kolonijah, vendar so ga uničile bolezni, zato so nasade nasadili s čajevci.

Do 18. stoletja je kava postala razširjena pijača v Evropi. Evropski kolonialisti so zaradi domačih potreb uvedli kavovec v tropske dežele po svetu. Evropske zahteve po količini kave so postale tako velike, da so ljudje razvili nadomestke s podobnim okusom iz različnih praženih rastlinskih delov - cikorijina in regratova korenika, želod, smokva, ... V Združenem kraljestvu so med drugo svetovno vojno ob zapori nemških vojaških podmornic za kavin nadomestek uporabljali želode.

Gojenje in uporaba

[uredi | uredi kodo]
Sveže nabrane kavne jagode
Coffea sadež, Bali

Obstaja več kot 120 vrst kave, ki se gojijo iz semen. Najbolj priljubljeni sta Coffea arabica (splošno znana preprosto kot Arabica), ki predstavlja 60–80 % svetovne proizvodnje kave, in Coffea canephora (znana kot Robusta), ki predstavlja približno 20–40 %.[1][2] C. arabica ima prednost zaradi slajšega okusa, medtem ko ima C. canephora višjo vsebnost kofeina. C. arabica izvira iz višavja Etiopije in planote Boma v Sudanu in je nastala kot hibrid med C. canephora in C. eugenioides.[3]

Drevesa proizvajajo užitne rdeče ali vijolične sadeže, ki so opisani bodisi kot epigine jagode ali kot nerazsvetljeni koščičarji.[4] Sadje se pogosto imenuje »kavna češnja« in vsebuje dve semeni, imenovani »kavna zrna«.[5] Kljub tem izrazom kava ni niti prava češnja (plod nekaterih vrst v rodu Prunus) niti pravi fižol (semena rastlin iz družine Fabaceae).

V približno 5–10 % katerega koli pridelka kavnih sadežev je le eno zrno. Imenuje se peaberry, je manjše in bolj okroglo od običajnega kavnega zrna.

Kadar raste v tropih, je kava močan grm ali majhno drevo, ki običajno zraste do višine 3–3,5 m. Najpogosteje gojene vrste kave najbolje uspevajo na visokih nadmorskih višinah, vendar ne prenesejo nizkih temperatur.[6]

Drevo Coffea arabica bo obrodilo sadove po treh do petih letih, v povprečju bo obrodilo 50 do 60 let, čeprav je možnih tudi do 100 let.[7] Beli cvetovi so močno dišeči. Sadje dozori približno v devetih mesecih.

Coffea cvet
Coffea prerez ploda
Coffea racemosa sadeži
Coffea arabica kaljenje fižola
Coffea arabica svet
Zrel Coffea arabica sadež
Zrna v sadežu Coffea arabica
Kavne veje

Ekologija

[uredi | uredi kodo]

Kofein v kavnih zrnih deluje kot strupena snov, ki ščiti semena rastline, kar je oblika naravne obrambe rastlin pred rastlinojedci. Kofein hkrati pritegne opraševalce, zlasti medonosne čebele, tako da ustvari vohalni spomin, ki signalizira čebelam, naj se vrnejo k cvetovom rastline.[8] Vse vrste kave ne vsebujejo kofeina in najzgodnejše vrste so imele malo ali nič kofeina. Kofein se je neodvisno razvil v več linijah Coffea v Afriki, morda kot odgovor na močno plenjenje škodljivcev v vlažnih okoljih zahodne in srednje Afrike.[8] Kofein se je razvil tudi neodvisno v bolj oddaljenih rodovih Theobroma (kakao) in Camellia (čaj).[9] To nakazuje, da je proizvodnja kofeina adaptivna lastnost v evoluciji kave in rastlin. Plodovi in ​​listi tudi vsebujejo kofein in se lahko uporabljajo za pripravo čaja iz kavnih češenj in čaja iz kavnih listov. Sadje se uporablja tudi v številnih znamkah brezalkoholnih pijač in v predpakiranih čajih.

Številni škodljivci žuželk vplivajo na pridelavo kave, vključno s hroščem kavnega vrtača (Hypothenemus hampei) in kavnim moljem (Leucoptera caffeina).

Kavo kot prehransko rastlino uporabljajo ličinke nekaterih vrst Lepidoptera (metuljev in moljev), Dalcera abrasa, ozimne sovke in nekaterih moljev članov rodu Endoclita, vključno z E. damor in E. malabaricus.

Raziskovanje

[uredi | uredi kodo]

V letu 2000 še vedno odkrivajo nove vrste kave. Leta 2008 in 2009 so raziskovalci iz Kraljevih botaničnih vrtov Kew poimenovali sedem iz gora severnega Madagaskarja, vključno s C. ambongensis, C. boinensis, C. labatii, C. pterocarpa, C. bissetiae in C. namorokensis.[10]

Leta 2008 so v Kamerunu odkrili dve novi vrsti. Coffea charrieriana, ki ne vsebuje kofeina, in Coffea anthonyi.[11] S križanjem nove vrste z drugimi znanimi vrstami kave bi lahko pridelali dve novi lastnosti gojenih kavnih rastlin: zrna brez kofeina in samoopraševanje.

Leta 2011 je Coffea sprejela dvajset vrst prejšnjega rodu Psilanthus zaradi morfoloških in genetskih podobnosti med obema rodovoma.[12] Zgodovinsko gledano sta oba veljala za različna roda zaradi razlik v dolžini venčne cevi in ​​razporeditvi prašnikov: Coffea s kratko venčno cevjo in izbočenim vencem in prašniki; Psilanthus z dolgo venčno cevjo in vključenimi prašniki. Vendar pa te značilnosti niso bile prisotne pri vseh vrstah obeh rodov, zaradi česar sta si oba roda izjemno podobna tako v morfologiji kot v genetskem zaporedju. Ta prenos je razširil Coffea s 104 vrst na 124 in razširil njeno domačo razširjenost v tropsko Azijo in Avstralijo.

Leta 2014 je bil objavljen genom kave z več kot 25.000 identificiranimi geni. To je razkrilo, da rastline kave proizvajajo kofein z uporabo drugačnega sklopa genov od tistih, ki jih najdemo v čaju, kakavu in drugih podobnih rastlinah.[13]

Leta 2017 je bila objavljena robustna in skoraj popolnoma razrešena filogenija celotnega rodu. Poleg razreševanja odnosov med vrstami Coffea rezultati te študije nakazujejo Afriko ali Azijo kot verjeten izvor prednikov Coffea in kažejo na več neodvisnih sevanj v Afriki, Aziji in na otokih v zahodnem Indijskem oceanu.

Leta 2020 se je izkazalo, da je tehnika odvzema prstnih odtisov DNK ali genetska avtentikacija rastlinskega materiala učinkovita pri kavi.[14] Za študijo so znanstveniki uporabili ekstrakcijo DNK in analizo markerjev SSR. Ta ali podobna tehnika lahko omogoči številne izboljšave proizvodnje kave, kot so izboljšane informacije za kmete o dovzetnosti njihovih rastlin kave za škodljivce in bolezni, profesionaliziran sistem semen kave ter preglednost in sledljivost za kupce zelene, nepražene kava.

Vrste

[uredi | uredi kodo]
  1. Coffea abbayesii J.-F.Leroy
  2. Coffea affinis De Wild.
  3. Coffea alleizettii Dubard
  4. Coffea ambanjensis J.-F.Leroy
  5. Coffea ambongenis J.-F.Leroy ex A.P.Davis
  6. Coffea andrambovatensis J.-F.Leroy
  7. Coffea ankaranensis J.-F.Leroy ex A.P.Davis
  8. Coffea anthonyi Stoff. & F.Anthony
  9. Coffea arabica L.
  10. Coffea arenesiana J.-F.Leroy
  11. Coffea augagneurii Dubard
  12. Coffea bakossii Cheek & Bridson
  13. Coffea benghalensis B.Heyne ex Schult.
  14. Coffea bertrandii A.Chev.
  15. Coffea betamponensis Portères & J.-F.Leroy
  16. Coffea bissetiae A.P.Davis & Rakotonas.
  17. Coffea boinensis A.P.Davis & Rakotonas.
  18. Coffea boiviniana A.P.Davis & Rakotonas.
  19. Coffea bonnieri Dubard
  20. Coffea brassii (J.-F.Leroy) A.P.Davis
  21. Coffea brevipes Hiern
  22. Coffea bridsoniae A.P.Davis & Mvungi
  23. Coffea buxifolia A.Chev.
  24. Coffea canephora ("Coffea robusta") Pierre ex A.Froehner
  25. Coffea carrissoi A.Chev.
  26. Coffea charrieriana Stoff. & F.Anthony
  27. Coffea cochinchinensis Pierre ex Pit.
  28. Coffea commersoniana (Baill.) A.Chev.
  29. Coffea congensis A.Froehner
  30. Coffea costatifructa Bridson
  31. Coffea coursiana J.-F.Leroy
  32. Coffea dactylifera Robbr. & Stoff.
  33. Coffea decaryana J.-F.Leroy
  34. Coffea dubardii Jum.
  35. Coffea ebracteolata (Hiern) Brenan
  36. Coffea eugenioides S.Moore
  37. Coffea fadenii Bridson
  38. Coffea farafanganensis J.-F.Leroy
  39. Coffea floresiana Boerl.
  40. Coffea fotsoana Stoff. & Sonké
  41. Coffea fragilis J.-F.Leroy
  42. Coffea fragrans Wall. ex Hook.f.
  43. Coffea gallienii Dubard
  44. Coffea grevei Drake ex A.Chev.
  45. Coffea heimii J.-F.Leroy
  46. Coffea homollei J.-F.Leroy
  47. Coffea horsfieldiana Miq.
  48. Coffea humbertii J.-F.Leroy
  49. Coffea humblotiana Baill.
  50. Coffea humilis A.Chev.
  51. Coffea jumellei J.-F.Leroy
  52. Coffea kapakata (A.Chev.) Bridson
  53. Coffea kianjavatensis J.-F.Leroy
  54. Coffea kihansiensis A.P.Davis & Mvungi
  55. Coffea kimbozensis Bridson
  56. Coffea kivuensis Lebrun
  57. Coffea labatii A.P.Davis & Rakotonas.
  58. Coffea lancifolia A.Chev.
  59. Coffea lebruniana Germ. & Kester
  60. Coffea leonimontana Stoff.
  61. Coffea leroyi A.P.Davis
  62. Coffea liaudii J.-F.Leroy ex A.P.Davis
  63. Coffea liberica Hiern
  64. Coffea ligustroides S.Moore
  65. Coffea littoralis A.P.Davis & Rakotonas.
  66. Coffea lulandoensis Bridson
  67. Coffea mabesae (Elmer) J.-F.Leroy
  68. Coffea macrocarpa A.Rich.
  69. Coffea madurensis Teijsm. & Binn. ex Koord.
  70. Coffea magnistipula Stoff. & Robbr.
  71. Coffea malabarica (Sivar., Biju & P.Mathew) A.P.Davis
  72. Coffea mangoroensis Portères
  73. Coffea mannii (Hook.f.) A.P.Davis
  74. Coffea manombensis A.P.Davis
  75. Coffea mapiana Sonké, Nguembou & A.P.Davis
  76. Coffea mauritiana Lam.
  77. Coffea mayombensis A.Chev.
  78. Coffea mcphersonii A.P.Davis & Rakotonas.
  79. Coffea melanocarpa Welw. ex Hiern
  80. Coffea merguensis Ridl.
  81. Coffea millotii J.-F.Leroy
  82. Coffea minutiflora A.P.Davis & Rakotonas.
  83. Coffea mogenetii Dubard
  84. Coffea mongensis Bridson
  85. Coffea montekupensis Stoff.
  86. Coffea montis-sacri A.P.Davis
  87. Coffea moratii J.-F.Leroy ex A.P.Davis & Rakotonas.
  88. Coffea mufindiensis Hutch ex Bridson
  89. Coffea myrtifolia (A.Rich. ex DC.) J.-F.Leroy
  90. Coffea namorokensis A.P.Davis & Rakotonas.
  91. Coffea neobridsoniae A.P.Davis
  92. Coffea neoleroyi A.P.Davis
  93. Coffea perrieri Drake ex Jum. & H.Perrier
  94. Coffea pervilleana (Baill.) Drake
  95. Coffea pocsii Bridson
  96. Coffea pseudozanguebariae Bridson
  97. Coffea pterocarpa A.P.Davis & Rakotonas.
  98. Coffea racemosa Lour.
  99. Coffea rakotonasoloi A.P.Davis
  100. Coffea ratsimamangae J.-F.Leroy ex A.P.Davis & Rakotonas.
  101. Coffea resinosa (Hook.f.) Radlk.
  102. Coffea rhamnifolia (Chiov.) Bridson
  103. Coffea richardii J.-F.Leroy
  104. Coffea sahafaryensis J.-F.Leroy
  105. Coffea sakarahae J.-F.Leroy
  106. Coffea salvatrix Swynn. & Philipson
  107. Coffea sambavensis J.-F.Leroy ex A.P.Davis & Rakotonas.
  108. Coffea sapinii (De Wild.) A.P.Davis
  109. Coffea schliebenii Bridson
  110. Coffea semsei (Bridson) A.P.Davis
  111. Coffea sessiliflora Bridson
  112. Coffea stenophylla G.Don
  113. Coffea tetragona Jum. & H.Perrier
  114. Coffea togoensis A.Chev.
  115. Coffea toshii A.P.Davis & Rakotonas.
  116. Coffea travancorensis Wight & Arn.
  117. Coffea tricalysioides J.-F.Leroy
  118. Coffea tsirananae J.-F.Leroy
  119. Coffea vatovavyensis J.-F.Leroy
  120. Coffea vavateninensis J.-F.Leroy
  121. Coffea vianneyi J.-F.Leroy
  122. Coffea vohemarensis A.P.Davis & Rakotonas.
  123. Coffea wightiana Wall. ex Wight & Arn.
  124. Coffea zanguebariae Lour.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Coffee Plant: Arabica and Robusta«. Coffee Research Institute. Pridobljeno 17. novembra 2018.
  2. ↑ »Coffee: World Markets and Trade« (PDF). United States Department of Agriculture – Foreign Agricultural Service. 16. junij 2017. Pridobljeno 8. decembra 2017.
  3. ↑ Lashermes, P.; Combes, M.-C.; Robert, J.; Trouslot, P.; D'Hont, A.; Anthony, F.; Charrier, A. (1999). »Molecular characterisation and origin of the Coffea arabica L. genome«. Molecular and General Genetics. 261 (2): 259–266. doi:10.1007/s004380050965. PMID 10102360. S2CID 7978085.
  4. ↑ Davis, Aaron P.; Govaerts, Rafael; Bridson, Diane M.; Stoffelen, Piet (2006). »An annotated taxonomic conspectus of the genus Coffea (Rubiaceae)«. Botanical Journal of the Linnean Society. 152 (4): 465–512. doi:10.1111/j.1095-8339.2006.00584.x.
  5. ↑ »What is Coffee?«. www.ncausa.org. Pridobljeno 14. julija 2020.
  6. ↑ Petek, Marcos Rafael; Sera, Tumoru; Alteia, Marcos Zorzenon (Januar 2005). »Genetic variability for frost resistance among Coffea accessions assessed in the field and in a cold chamber«. Brazilian Archives of Biology and Technology. 48 (1): 15–21. doi:10.1590/S1516-89132005000100003.
  7. ↑ »Coffee bean: commodity factsheet« (PDF). Mintec. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 4. januarja 2018. Pridobljeno 2. oktobra 2022.
  8. ↑ Hamon, Perla; Grover, Corrinne E.; Davis, Aaron P.; Rakotomalala, Jean-Jacques; Raharimalala, Nathalie E.; Albert, Victor A.; Sreenath, Hosahalli L.; Stoffelen, Piet; Mitchell, Sharon E.; Couturon, Emmanuel; Hamon, Serge; de Kochko, Alexandre; Crouzillat, Dominique; Rigoreau, Michel; Sumirat, Ucu; Akaffou, Sélastique; Guyot, Romain (2017). »Genotyping-by-sequencing provides the first well-resolved phylogeny for coffee (Coffea) and insights into the evolution of caffeine content in its species: GBS coffee phylogeny and the evolution of caffeine content«. Molecular Phylogenetics and Evolution. 109: 351–361. doi:10.1016/j.ympev.2017.02.009. PMID 28212875.
  9. ↑ Denoeud, France; in sod. (5. september 2014). »The coffee genome provides insight into the convergent evolution of caffeine biosynthesis«. Science. 345 (6201): 1181–1184. Bibcode:2014Sci...345.1181D. doi:10.1126/science.1255274. PMID 25190796.
  10. ↑ »Seven species of wild coffee amongst Kew's haul of new discoveries«. Royal Botanic Gardens, Kew. 22. december 2009. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. avgusta 2016.
  11. ↑ Stoffelen, Piet; Noirot, Michel; Couturon, Emmanuel; Anthony, François (2008). »A new caffeine-free coffee from Cameroon«. Botanical Journal of the Linnean Society. 158 (1): 67–72. doi:10.1111/j.1095-8339.2008.00845.x.
  12. ↑ Davis, A.P.; Tosh, J.; Ruch, N.; Fay, M.F. (2011). »Growing coffee: Psilanthus (Rubiaceae) subsumed on the basis of molecular and morphological data; implications for the size, morphology, distribution and evolutionary history of Coffea«. Botanical Journal of the Linnean Society. 167 (4): 357–377. doi:10.1111/j.1095-8339.2011.01177.x.
  13. ↑ Callaway, Ewen (4. september 2014). »Coffee got its buzz by a different route than tea«. Nature. doi:10.1038/nature.2014.15832. S2CID 168085931.
  14. ↑ Pruvot-Woehl, Solène; Krishnan, Sarada; Solano, William; Schilling, Tim; Toniutti, Lucile; Bertrand, Benoit; Montagnon, Christophe (1. april 2020). »Authentication of Coffea arabica Varieties through DNA Fingerprinting and its Significance for the Coffee Sector«. Journal of AOAC International. 103 (2): 325–334. doi:10.1093/jaocint/qsz003. ISSN 1060-3271. Pridobljeno 1. aprila 2021.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Kavovec
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kavovec&oldid=6287469«