Pojdi na vsebino

Jeleni

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jeleni

Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Mammalia (sesalci)
Red: Artiodactyla (sodoprsti kopitarji)
Podred: Ruminantia (prežvekovalci)
Družina: Cervidae
Goldfuss, 1820
Poddružine

Odocoileinae
Cervinae (pravi jeleni)
Hydropotinae
Muntiacinae (muntjaki)

Jeleni (znanstveno ime Cervidae) so družina sodoprstih kopitarjev. Prvič so se pojavili v začetku oligocena. Najmanjši predstavnik je severni pudu, ki tehta največ 6 kg, največji pa je los, ki zraste do 800 kg. Samci imajo na glavi razvejano rogovje, ki požene na nastavkih čelnice. Rogovje vsako leto odpade, na njegovem mestu pa zraste novo, večje. Rast rogovja uravnava moški spolni hormon testosteron, tako da so samice brez rogovja. Edinole pri severnem jelenu sta rogata oba spola.

Zobje

[uredi | uredi kodo]

Zobje jelenov imajo nizke zobne krone. Zgornja podočnika sta navadno bolj ali manj zakrnela, spodnja pa sta po obliki podobna sekalcem. Ponavadi so rjave barve.

Prebavila

[uredi | uredi kodo]

Prebavilo je močno specializirano za prehranjevanje z nizkokaloročno in težko prebavljivo rastlinsko hrano. Želodec je štiridelen, kar je značilno za vse prežvekovalce. Hrana najprej potuje v vrečast vamp. Ko žival počiva, gre v kapico, kjer se sprime v kepe, katere potujejo po požiralniku nazaj v usta. Žival sedaj hrano dobro prežveči in premeša s slino. Ta redka hrana sedaj potuje po požiralniku nazaj v tretji del želodca, imenovan devetogub, odtod pa v siriščnik, ki šele izloča prebavne sokove.

Sistematika

[uredi | uredi kodo]

Na svetu živi približno 34 vrst jelenov, ki se delijo na dve večji skupini: jelene Starega sveta, ki vključujejo poddružini Muntiacinae in Cervinae, ter jelene Novega sveta, ki vključujejo poddružini Hydropotinae in Capreolinae. Razdelitev se nanaša na njihovo poreklo, in ne na njihovo sedanjo razširjenost: Hydropotes inermis, na primer, je jelen Novega sveta ampak ga danes najdemo le na Kitajskem in v Koreji.

Obstaja prepričanje, da so se jeleni Novega sveta verjetno razvili pred petimi milijoni leti v gozdovih Severne Amerike in Sibirije, jeleni Starega sveta pa v Aziji.

  • Sesalci Slovenije, Boris Kryštufek, 1991