Histamin
Imena | |
---|---|
IUPAC ime
2-(1H-imidazol-4-il)etanamin
| |
Identifikatorji | |
3D model (JSmol)
|
|
ChEBI | |
ChEMBL | |
ChemSpider | |
ECHA InfoCard | 100.000.092 |
KEGG | |
MeSH | Histamine |
PubChem CID
|
|
UNII | |
CompTox Dashboard (EPA)
|
|
| |
| |
Lastnosti | |
C5H9N3 | |
Molska masa | 111,145 |
Tališče | 83,5 °C (182,3 °F) |
Vrelišče | 209,5 °C (409,1 °F) |
lahko topen v mrzli in vroči vodi[1] | |
Topnost | lahko topen v metanolu, zelo slabo topen v dietiletru,[1] lahko topen v etanolu |
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa). | |
Sklici infopolja | |
Histamín je biogeni amin, dekarboksilirani histidin, ki je v mnogih rastlinskih in živalskih tkivih ter zlasti v zrncih krvnih in tkivnih bazofilcev in izkazuje učinke na kapilare, gladko mišičnino, srce in žleze.[2] Vpleten je v lokalne imunske odzive in uravnavanje fiziološke funkcije črevesja ter ima vlogo živčnega prenašalca.[3] Histamin izzove vnetni odgovor. Udeležen je v imunski odziv na tuje patogene in se proizvaja v krvnih in tkivnih bazofilcih. Poveča prepustnost kapilar za bele krvničke in nekatere beljakovine, ki sodelujejo v premagovanju patogenov v okuženem tkivu.[4]
Sinteza in skladiščenje
[uredi | uredi kodo]Histamin nastaja iz histidina s pomočjo encima histidin-dekarboksilaza. V krvnih in tkivnih bazofilcih se skladišči v zrncih v obliki kompleksa s kislo beljakovino in heparinom visoke molekulske mase (imenovanim makroheparin). V ta kompleks je histamin vključen preko ionskih vezi; razmerje med histaminom, heparinom in kislo beljakovino v kompleksu znaša 1 : 3 : 6.[5]
Mehanizem delovanja
[uredi | uredi kodo]Histamin izkazuje svoje učinke preko vezave na specifične celične receptorje. Doslej so pri ljudeh odkrili štiri vrste histaminskih receptorjev (H1 do H4) in vsi spadajo v skupino receptorjev, sklopljenih z beljakovino G. Histaminski receptorji pri žuželkah, npr. Drosophila melanogaster, so receptorski kloridni kanalčki, ki zavirajo živčne celice.[6] Histaminski kloridni kanalčki pri žuželkah sodelujejo pri živčnem prenosu perifernih senzoričnih impulzov, zlasti pri fotorecepciji.[7]
Tip receptorja | Nahajanje | Vloga |
Receptor H1 | gladka mišičnina, endotelij, osrednje živčevje | Povzroča bronhokonstrikcijo (krčenje gladkih mišic v sapnicah), vazodilatacijo, razmik endotelijskih celic (vzrok koprivnice), bolečino in srbenje pri piku žuželk; gre za primarni receptor, ki povzroča simptome na primer pri senenem nahodu, potovalni slabosti ...; zavira spanje. |
Receptor H2 | parietalne celice in gladka mišičnina v stenah žil | Primarno udeležen v vazodilatacijo, spodbuja tudi nastajanje želodčne kisline. |
Receptor H3 | osrednje živčevje, v manjši meri tudi obkrajno živčevje | Zavira sproščanje živčnih prenašalcev (histamina, acetilholina, noradrenalina, serotonina). |
Receptor H4 | predvsem bazofilci, kostni mozeg, tudi priželjc, tanko črevo, vranica in debelo črevo | Ima pomembno vlogo pri kemotaksi. |
Patofiziologija
[uredi | uredi kodo]Patofiziološko ima histamin dve poglavitni vlogi:[5]
- spodbujanje nastajanje želodčne kisline (zdravi se z uporabo zdravil iz skupine zaviralcev histaminskih receptorjev H2)
- mediator preobčutljivostnih reakcij tipa 1, npr. koprivnice in senenega nahoda (zdravljenje z uporabo zdravil iz skupine zaviralcev histaminskih receptorjev H1)
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 https://www.sciencelab.com/msds.php?msdsId=9924264
- ↑ https://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=histamin[mrtva povezava], Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 12. 8. 2012.
- ↑ Marieb, E. (2001). Human anatomy & physiology. San Francisco: Benjamin Cummings. str. 414. ISBN 0-8053-4989-8.
- ↑ Di Giuseppe, M.; in sod. (2003). Nelson Biology 12. Toronto: Thomson Canada Ltd. str. 473. ISBN 0-17-625987-2.
- ↑ 5,0 5,1 Rang, Dale, Ritter: Pharmacology, 4. izdaja, 1999, Churchill Livingstone Elsevier, str. 210–213.
- ↑ Hardie RC (1989). »A histamine-activated chloride channel involved in neurotransmission at a photoreceptor synapse«. Nature. 339 (6227): 704–706. doi:10.1038/339704a0. PMID 2472552.
- ↑ Pantazis A; Segaran A; Liu CH; in sod. (Julij 2008). »Distinct roles for two histamine receptors (hclA and hclB) at the Drosophila photoreceptor synapse«. J. Neurosci. 28 (29): 7250–9. doi:10.1523/JNEUROSCI.1654-08.2008. PMID 18632929.