Hanti
 Hanti iz porečja Oba | |
| Skupno število pripadnikov | |
|---|---|
| 31.000[1] | |
| Regije z večjim številom pripadnikov | |
Avtonomno okrožje Hanti-Mansi, Rusija | |
| 30.943 (2010)[2] | |
 Ukrajina | 100 (2001)[3] |
| Jeziki | |
| hantščina, ruščina | |
| Religija | |
| pravoslavje, šamanizem | |
| Sorodne etnične skupine | |
| Mansi | |
Hanti (hantsko Hanti), v starejši literaturi znani tudi kot Ostjaki (rusko остяки, Ostjaki), so skupaj z Mansi avtohtoni ugrski prebivalci Avtonomnega okrožja Hanti-Mansi v ruski zahodni Sibiriji, v zgodovini znanega kot Jugra. V avtonomnem okrožju imata jezika Hantov in Mansov status souradnega statusa z ruščino. V popisu prebivalstva leta 2010[1] se je za Hanta opredelilo 30.943 oseb. Od tega jih je 26.694 prebivalo v Tjumenski oblasti, od tega 17.128 v Hanti-Mansijskem avtonomnem okrožju in 8.760 v Jamalo-Neneškem avtonomnem okrožju. 873 jih je bilo prebivalcev sosednje Tomske oblasti, 88 pa jih je živelo v Republiki Komi.
Etnonim
[uredi | uredi kodo]
Hantski jezik ima okoli deset narečij, ki se lahko združijo v tri glavne veje. Hanti zase uporabljajo več rahlo različnih imen:
Hanti, Hante (na severu)
Hande (na jugu)
Kantek, Kantah (na vzhodu)
Vsa imena pomenijo Ljudje. Sami sebe imenujejo tudi As Hojat, kar pomeni Obsko ljudstvo ali Ljudje z Oba.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]V 2. tisočletju pr. n. št. so bila ozemlja med rekama Kama in Irtiš dom proto-uralsko govorečega prebivalstva, ki je imelo stike s proto-indoevropejci z juga.[4] Prebivalci zahodnosibirskih gozdov so predniki sodobnih ugrijskih prebivalcev Zauralja.[4] Nekateri raziskovalci trdijo, da Hanti izvirajo iz južne uralske stepe, od koder so se na sedanjo lokacijo preselili okoli leta 500 n. št.[5]
Hanti so verjetno istovetni z ljudstvom, ki se v ruskih virih imenuje Jugri, s katerimi so okoli 11. stoletja prišli v stik novgorodski lovci in trgovci.[6][7] Ime izhaja iz komi-zirske besede jögra. Starejše rusko ime Ostjak je sestavljeno iz hantskega as-kho -oseba z reke Ob (as) in -jak, kot na primer Permjak.[6]
Nekaj hantskih kneževin je bilo od 1440. do 1570. let vključeno v Sibirski kanat.
V 11. stoletju je ime Jugra pomenilo številna plemena, ki so imela vsako svoje središče in svojega poglavarja. Vsako pleme je imelo dve eksogamni fratriji, imenovani mon't' in por. Vsi člani plemena so veljali za krvne sorodnike. To strukturo so kasneje nadomestili klani. Z Ruskim carstvom se je pogajal vsak klanski vodja (knjazet) zase. Klani so sodelovali tudi v ruskih pohodih in prejeli pravico do pobiranja davka (jasak) iz dveh hantijskih volostov (okrožij). Ko ta struktura ni bila več potrebna, jim je Rusija privilegije odvzela.
Po ruski osvojitvi Sibirije so Rusi poskušali pokristjanjiti Hante. Ruski misijonarji in uradniki so ukazali uničiti idole, opravili množične krste in ostro kaznovati tiste, ki niso ubogali cerkve. Ruski uradniki so za talce vzeli tudi hantske otroke in jih spreobrnili v krščanstvo.[7] Spreobrnitve so bile na splošno površinske in motivirane z ekonomskimi spodbudami. Posledično so Hanti v svojo duhovnost še naprej vključevali domače običaje in verovanja.[7]
V sovjetskem obdobju so bili Hanti ena redkih avtohtonih manjšin v Sibiriji, ki jim je bila podeljena avtonomija v obliki (avtonomnega) okrožja. Vzpostavitev avtonomije je odigrala pomembno vlogo pri konsolidaciji etnosa.
V 30. letih dvajsetega stoletja si je sovjetska država prizadevala uvesti njihovo kolektivizacijo.[7] V začetnih fazah so se dogajale tudi usmrtitve plemenskih poglavarjev, ki so bili označeni za »kulake«. Sledile so usmrtitve šamanov. Državno ugrabljanje otrok in pošiljanje v rusko govoreče internate je leta 1933 sprožilo narodni upor, imenovan Kazimov upor.
Po koncu stalinističnega obdobja se je pritisk sprostil. V 80. in 90. letih 20. stoletja so se okrepila prizadevanja za zaščito skupnega ozemlja pred industrijsko ekspanzijo različnih ministrstev in agencij. Avtonomija je imela pomembno vlogo tudi pri ohranjanju tradicionalne kulture in jezika.
Organizacija
[uredi | uredi kodo].svg)
Hanti so ena od avtohtonih manjšin v Sibiriji z avtonomijo v obliki (avtonomnega) okrožja.
Kultura
[uredi | uredi kodo]Gospodarstvo
[uredi | uredi kodo]Tradicionalni poklici Hantov so bili ribištvo, lov v tajgi in reja severnih jelenov. Preživljali so se z lovom s pastmi in nabiralništvom.[8]
Pozimi so živeli stalnih naseljih v kočah iz zemlje in vej. Spomladi so se preselili proti loviščem in vodnim tokovom, kjer so zgradili začasna bivališča pravokotne oblike iz drogov in brezovega lubja.[8]
Orožje, ki so ga uporabljali Hanti, je bilo za tisto obdobje dodelano in je vključevalo dolge loke, puščice in sulice ter železne čelade in verižne oklepe.[8]
Vera
[uredi | uredi kodo]Sodobni Hanti so večinoma pravoslavni kristjani. Njihovo pravoslavje je pomešano s tradicionalnimi verovanji (šamani, reinkarnacija). Njihov zgodovinski šaman razen kape ni nosil nobenih posebnih oblačil. Tradicionalni hantski kulti so tesno povezani z naravo. Aprila praznujejo vranovo pomladno praznovanje. Zdaj je to 7. april, dan Marijinega oznanjenja. Medvedji praznik se občasno praznuje po uspešnem lovu na medveda. Praznovanje medveda traja 5 ali 6 dni, odvisno od spola živali. Med medvedjim praznovanjem se zgodi več kot tristo predstav in recitacij pesmi. Najpomembnejši deli praznovanja so:
- Nuh Kiltatti Ar (budnica).
- Ili Vuhalti Ar (pesnitev Prihod z neba) – zgodba o Torumoven sinu (Torum je bog neba). Sina je Torum poslal z neba, da bi vladal Zemlji. Sin je pozabil očetove nasvete, izgubil nesmrtnost in se pretvoril v zver, ki so jo ubili lovci.
- Il Veltati Ar (uspavanka).
Jezik
[uredi | uredi kodo]Hantski jezik spada v ugrsko vejo uralskih jezikov in je zelo soroden mansijščini in madžarščini.
Pomemben Hant
[uredi | uredi kodo]Ambal (16. in 17. stoletje), hantski in tatarski knez.
Galerija
[uredi | uredi kodo]-
Hantska družina ob jezeru Numto -
Hantska družina iz vasi Tegi ob Obu -
Kazimske babice v nomadskem taboru Numsang Joh -
Hantska dekleta nabirajo jagode -
Hanti prodajajo borovnice in nagačene živali -
Hantska družina pred tradicionalnim šotorom (čum)
.jpg)
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 »Впн-2010«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. marca 2013. Pridobljeno 9. oktobra 2022.
- ↑ Официальный сайт Всероссийской переписи населения 2010 года. Информационные материалы об окончательных итогах Всероссийской переписи населения 2010 года [Official site of the National Population Census 2010. Informational materials about the final outcome Russian Census 2010] (v ruščini). RU: GKS. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. aprila 2020. Pridobljeno 9. oktobra 2022.
- ↑ »National composition of population«. Census (v ukrajinščini). Ukraine: State statistics committee of Ukraine. 2001.
- ↑ 4,0 4,1 Wiget, Andrew; Balalaeva, Olga (2011). Khanty, People of the Taiga: Surviving the 20th Century. University of Alaska Press. str. 3. ISBN 978-16022-3125-2.
- ↑ »Britannica«.
- ↑ 6,0 6,1 M. Vasmer. Etimologicheskii slovar russkogo yazyka, Vol. III. Moskva, 1971. str. 167.
- ↑ 7,0 7,1 7,2 7,3 Balzer, Marjorie Mandelstam (1983). »Ethnicity Without Power: The Siberian Khanty in Soviet Society«. Slavic Review (v angleščini). 42 (4): 633–648. doi:10.2307/2497372. ISSN 0037-6779.
- ↑ 8,0 8,1 8,2 Forsyth, James (1994). A History of the Peoples of Siberia: Russia's North Asian Colony 1581-1990 (v angleščini). Cambridge University Press. str. 11–12. ISBN 978-0-521-47771-0.
