Pojdi na vsebino

Giambologna

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Giambologna
Portret
Rojstvo1529[1][2][3]
Douai
Smrt13. avgust 1608({{padleft:1608|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:13|2|0}})[4][5][…]
Firence[7]
Državljanstvo Kraljestvo Francija[8]
Poklickipar, arhitekt, vizualni umetnik

Giambologna [džambolónja], rojen kot Jean Boulogne, znan tudi kot Giovanni Da Bologna in Giovanni Bologna, italijanski kipar, * 1529, Douai, Grofija Flandrija (danes Francija), † 13. avgust 1608, Firence, Italija.

Giambologna (Jean Boulogne oz. Giovanni Bologna, 1529-1608) je bil po rodu iz severovzhodne Francije. Tako kot številni umetniki se je tudi on odpravil na učno potovanje v Italijo, najprej v Rim in nato v Firence, kjer je ostal. Naredil je nekaj lepih vodnjakov in za park vile Medici v Pratolinu izklesal 10 m visok kip poosebitve boga Apenina, ki sloni na bregu jezera. Večina del je nastala za Cosima Medičejca, med drugim konjeniški kip in kipi, ki slavijo naročnika in Firence.

Bil je virtuozen kipar, ki se je ukvarjal z zahtevnimi, zvitimi držami, pogosto na robu ravnovesja. Najbolj znamenite so skupine oseb iz mitologije npr. Ugrabitev Sabink, Heraklej in Kentaver, Nesus ugrabi Dejanejro. Zelo ga je zanimal značaj površine. Dobil je mnogo naročil za nabožne kipe, a je bil manj drzen.

Življenjepis

[uredi | uredi kodo]

Jean de Boulogne se je rodil v Douaiju v Flandriji (danes v Franciji) leta 1529. Po mladostnih študijah v Antwerpnu pri arhitektu-kiparju Jacquesu du Broeucqu[9] se je leta 1550 preselil v Italijo in študiral v Rimu, kjer je podrobno študiral kipe klasične antike. Na njega je močno vplival tudi Michelangelo, vendar je razvil svoj manieristični slog, pri čemer je dal morda manj poudarka na čustva in več poudarka na rafinirane površine, hladno eleganco in lepoto. Papež Pij IV. je Giambologni dal prvo večje naročilo, ogromen kip bronastega Neptuna in pomožne figure za Neptunov vodnjak (osnovo je zasnoval Tommaso Laureti, 1566) v Bologni. Giambologna je najplodnejša leta preživel v Firencah, kjer se je naselil leta 1553. Leta 1563 je bil imenovan za člana (Accademico) prestižne Accademia delle Arti del Disegno, ki jo je pravkar ustanovil vojvoda Cosimo I. Medičejski, 13. januarja 1563 je pod vplivom slikarja-arhitekta Giorgia Vasarija postal tudi eden najpomembnejših dvornih kiparjev Medičejcev. Umrl je v Firencah v starosti 79 let; Medičejci mu nikoli niso dovolili zapustiti Firenc, saj so se upravičeno bali, da ga bodo avstrijski ali španski Habsburžani premamili v stalno zaposlitev. Pokopan je bil v kapeli, ki si jo je zasnoval sam v Santissimi Annunziata.

Delo

[uredi | uredi kodo]
Samson ubija Filistejca, okoli 1562

Giambologna je postal znan po finem občutku za delovanje in gibanje ter prefinjeni, diferencirani površini. Med njegovimi najbolj znanimi deli so Merkur (od tega je naredil štiri različice), ki je stoji na eni nogi, podprt z zefirjem. Bog dvigne eno roko in pokaže proti nebu v gesti, izposojeni iz repertoarja klasične retorike[10], ki je značilna za Giambolognovo maniro.

Njegovo drugo najbolj znano delo je Ugrabitev Sabink (1574–82), marmornata skulptura, ki stoji v Loggia dei Lanzi na firenškem trgu Piazza della Signoria. Ta impresivna skulptura, ki vključuje tri celotne figure, je bila izklesana iz enega kosa marmorja. Giambologna ga je izklesal brez misli na motiv, ime Ugrabitev Sabink pa je dobilo, potem ko je bilo nameščeno v ložo. Skulptura je bila izdelana za Francesca de’ Medicija, velikega vojvodo Toskane. Leta 1599 je bil v Loggia dei Lanzi postavljen še en njegov kip, Herkul, ki ubija kentavra.[11]

Giambolognovih več upodobitev Venere je vzpostavilo kanon proporcev in postavilo modele za upodobitev boginje, ki so vplivali na dve generaciji kiparjev v Italiji in na severu. Ustvaril je alegorije, ki so močno spodbujale medijsko politično propagando, na primer firenško nadvlado nad Piso in manj odkrito Samson ubija Filistejca, za Francesca I. de' Medici (1562).[12]

Ob Michelangelovi smrti leta 1564 je Daniele da Volterra iz njegove posmrtne maske ustvaril več kipov kiparja. Potem, ko je Volterra umrl leta 1566, je bil eden od teh doprsnih znakov dostavljen Giambologni, ki je okrog leta 1570 za kip izklesal oblečen zgornji del trupa.[13]

Konjeniški kip Cosima I. Medičejskega, prav tako v Firencah, je dokončal njegov asistent v studiu Pietro Tacca.

Giambologna je zagotovil številne skulpture za vrtne jame in fontane v firenških vrtovih Boboli in Pratolino ter bronasta vrata stolnice v Pisi. Ustvaril je bronaste morske konjičke in nekatere druge skulpture za Neptunov vodnjak Bartolomea Ammannatija v Firencah.[14]

Za jamo medičejske vile v Castellu je izklesal vrsto študij posameznih živali iz življenja, ki si jih je zdaj mogoče ogledati v Bargelu. Majhni bronasti odbitki številnih njegovih skulptur so bili takrat in od takrat cenjeni, saj ugled Giambologne še nikoli ni bil pozabljen.

Giambologna je imel pomemben vpliv na poznejše kiparje prek svojih učencev Adriaena de Vriesa in Pietra Francaville, ki sta leta 1601 zapustila njegov atelje v Parizu, pa tudi Pierra Pugeta, ki je širil vpliv Giambologne po severni Evropi, v Italiji pa na Pietra Tacco, ki je prevzel Giambolognino delavnico v Firencah in v Rimu na Giana Lorenza Berninija in Alessandra Algardija.

  • Ugrabitev Sabink (1574–82), Loggia dei Lanzi, Firence.
    Ugrabitev Sabink (1574–82), Loggia dei Lanzi, Firence.
  • Architettura, Palazzo del Bargello, Firence. Ta skulptura ponazarja dolge ude Giambolognove vplivne idealne ženske.
    Architettura, Palazzo del Bargello, Firence. Ta skulptura ponazarja dolge ude Giambolognove vplivne idealne ženske.
  • Ženska figura, (1571–73), J. Paul Getty Museum, Los Angeles
    Ženska figura, (1571–73), J. Paul Getty Museum, Los Angeles
  • Herkules in Nessus, 1599, Loggia dei Lanzi, Firence
    Herkules in Nessus, 1599, Loggia dei Lanzi, Firence

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Record #118678477 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. ↑ BeWeb
  3. ↑ https://www.museabrugge.be/collection/work/id/2014_GRO0136_III
  4. ↑ Arhiv likovne umetnosti — 2003.
  5. ↑ Artists of the World Online, Allgemeines Künstlerlexikon Online, AKL Online — B: K. G. Saur Verlag, Verlag Walter de Gruyter, 2009. — ISSN 2750-6088 — doi:10.1515/AKL
  6. ↑ data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  7. ↑ Джамболонья // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.
  8. ↑ Identifiants et Référentiels — ABES, 2011.
  9. ↑ R. Wellens, Jacques du Broeucq, sculpteur et architecte de la renaissance (Brussels) 1962
  10. ↑ Compare the figure of Plato in Rafaelova School of Athens.
  11. ↑ Avery, Charles (1987). Giambologna: The Complete Sculpture. Mt. Kisco, N.Y.: Moyer Bell. ISBN 0918825393.
  12. ↑ Slika marmorja za vodnjak, ki je bila edina velika marmornata skupina Giambologne, ki je zapustila Firence, je bila v času pogajanj o španski tekmi podeljena vojvodi Lerme, nato Charlesu, valižanskemu princu; podaril jo je Jurij III. siru Thomasu Worsleyju v Hovingham Hallu v Norfolku; kupljena je bila leta 1953 za muzej Victoria in Albert prek Umetniškega sklada (»Archived copy«. Arhivirano iz spletišča dne 26. septembra 2007. Pridobljeno 16. marca 2007.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: arhivirana kopija kot naslov (povezava); »Archived copy«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. aprila 2008. Pridobljeno 16. marca 2007.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: arhivirana kopija kot naslov (povezava)).
  13. ↑ »Casa Buonarroti«. Piccoli Grandi Musei (v italijanščini). Pridobljeno 21. avgusta 2019.
  14. ↑ Horner, Susan; Horner, Joanna B. (1884). Walks in Florence and Its Environs. Smith. str. 199. FOUNTAIN OF NEPTUNE florence bronze sea-horses by Giovanni da Bologna.

Literatura

[uredi | uredi kodo]
  • A. Rudigier, B. Truyols: Giambologna. Court Sculptor to Ferdinando I. His art, his style and the Medici gifts to Henri IV, London, 2019, ISBN 978-1-912168-14-9.
  • Gloria Fossi, et al., Italian Art, Florence, Giunti Gruppo Editoriale, 2000, ISBN 978-1-912168-14-9.
  • Giambologna, 1529–1608: sculptor to the Medici: an exhibition organised by the Arts Council of Great Britain etc., catalogue edited by Charles Avery and Anthony Radcliffe. London, Arts Council of Great Britain, 1978, ISBN 0-7287-0180-4.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Giambologna.


Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Giambologna&oldid=6272091«