Cerkev sv. Ignacija Lojolskega, Rdeči Breg
| Cerkev sv. Ignacija Lojolskega | |
|---|---|
 | |
  Cerkev sv. Ignacija Lojolskega | |
| 46°34′1″N 15°20′13″E / 46.56694°N 15.33694°E | |
| Kraj | Rdeči Breg |
| Država | Slovenija |
| Verska skupnost | Rimskokatoliška |
| Patrocinij | Ignacij Lojolski |
| Stranski oltarji | 2 |
| Zgodovina | |
| Status | podružnična cerkev romarska cerkev |
| Arhitektura | |
| Funkcionalno stanje | aktivno |
| Slog | barok |
| Začetek gradnje | 1759 |
| Lastnosti | |
| Dolžina | 22,05 m |
| Širina | 7,05 m |
| Višina | 11 m[1] |
| Št. zvonikov | 1 |
| Materiali | kamen |
| Zvonovi | 1 |
| Uprava | |
| Župnija | Lovrenc na Pohorju |
| Dekanija | Maribor |
| Naddekanat | Mariborski naddekanat |
| Nadškofija | Maribor |
| Metropolija | Maribor |
Rdeči Breg - Cerkev sv. Ignacija | |
| Lega | Občina Podvelka |
| RKD št. | 3120 (opis enote)[2] |
| Razglasitev NSLP | 16. september 1995 |
Cerkev sv. Ignacija Lojolskega na Rdečem Bregu (Občina Podvelka) je podružnična cerkev Župnije Lovrenc na Pohorju ter znana romarska cerkev. Je edina cerkev v Sloveniji, ki je posvečena Ignaciju Lojolskemu, ustanovitelju Družbe Jezusove. Nahaja se na prostorni jasi na nadmorski višini 887 metrov[3], nedaleč stran od Hlebovega vrha (913 metrov), najvišje okoliške točke. V neposredni bližini se nahajata še dve leseni, delno zidani stavbi, ki sta prav tako kot cerkev razglašeni za Kulturni spomenik lokalnega pomena.[4] Pri cerkvi se prične 6 kilometrov dolga Učna pot Rdeči Breg, ki poteka po celotnem grebenu in pelje mimo Hlebovega vodnjaka, enega najvišje ležečih vodnjakov v Sloveniji (880 metrov).[5][6] V zadnjih letih poteka obsežna obnova cerkve, v okviru katere je bila narejena drenaža ter zamenjana stara skodlasta strešna kritina.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]
Poznavalci postavljajo začetek zidave v leto 1759. Cerkev ima prostorno ladjo, polkrožno zaključen prezbiterij, zakristijo, prizidano na južni strani, ter nizek lesen s pločevino obit zvonik s čebulasto streho. Graditelji so verjetno načrtovali zidan zvonik, a sta jih čas in pomanjkanje sredstev prehitela. Gradnja je namreč potekala malo pred reformami cesarja Jožefa II., ki je bil znan nasprotnik romanj. Verjetno so v njegovem času preprečili zidavo cerkve, podobno kot je bil tudi ukinjen jezuitski red.
Notranjost cerkve vsebuje tri oltarje. Glavni oltar je izdelal Jožef Straub v Mariboru in vsebuje sliko Zamaknjenje sv. Ignacija v nebeško slavo. Ta je bila narejena posebej za to cerkev. Oltar pa so po izročilu prinesli iz ukinjenega Frančiškanskega samostana v Ormožu. To potrjuje tudi dejstvo, da so v vseh dvanajstih medaljonih na oltarju upodobljeni izključno frančiškanski svetniki in svetnice. Poleg tega je v zaključku oltarja tudi frančiškanski simbol – prekrižani roki Jezusa in svetega Frančiška Asiškega. Stranska oltarja sta bolj skromna in tudi kipi kažejo manjšo umetniško vrednost. Obokano svetišče je svetlo in ustvarja značilno veselo baročno občutje. V prezbiteriju je banjasti svod okrašen s freskami angelov in z velikim kronogramom IHS, ki je sicer zelo značilen za jezuitski red.[7]
Viri
[uredi | uredi kodo]- ↑ Šematizem neposredno sveti Stolici podrejene lavantinske knezoškofije za leto 1937, Škofijska pisarna, Maribor 1937, stran 89.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 3120«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ Atlas okolja.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 27153«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ Hiking-biking.net Arhivirano 2013-07-23 na Wayback Machine..
- ↑ Helios.si Arhivirano 2013-11-03 na Wayback Machine..
- ↑ Petrič, Franci (2008). Slovenske božje poti. Založba Družina, Ljubljana. str. 401. COBISS 240604416. ISBN 978-961-222-692-3.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]- Kapela sv. Valentina in Ignacija, Laze nad Krko
- Cerkev sv. Ignacija Lojolskega, Gorica
- Seznam cerkva v Sloveniji
- Seznam romarskih središč v Sloveniji
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]