Brezboštvo
 |
Sveto pismo, Pismo Efežanom (2:12), |
 |
| Portal | Kategorija |
| Osnovni članki |
|---|
|
Agnosticizem · Anti-klerikalizem |
| Številčnost |
| Ateistični svetovni nazori in verstva |
|
Budizem · Džainizem |
| Osebe |
|
Organizacije |
|
Mednarodna zveza ateistov |
Brezboštvo je svetovni nazor, ki ne vključuje potrebe po obstoju enega ali več bogov. Brezboštvo lahko enačimo z ateizmom, večinoma pa ima širši doseg. Nekatere religije ne temeljijo na pojmovanju boga, bodisi kot boga stvarnika, ali zanikajo njegov vpliv na bivanje ali v kakem drugem smislu. Brezbožne religijske tradicije zasledimo v: budizmu, hinduizmu, džainizmu in raelijanstvu. Brezbožno izhodišče najdemo tudi v nekaterih krščanskih teologijah (sekularna teologija, krščanski ateizem).
V pojem brezboštvo lahko vključimo tudi agnosticizem; stališče, da se o obstoju enega ali več bogov ne moremo opredeliti.
Pojem v obliki (angl.) non-theism oziroma nontheism, ki ji ustrezajo na primer (rus нетеизм ali srb. nonteizam), je poleg starodavnega ateizem uvedel George Holyoake leta 1852 z obrazložitvijo:
- »... Ateist je izrabljena beseda. V starih kot tudi v modernih časih so jo uporabljali za osebe brez Boga in tudi brez morale. ... Non-theism je pojem, manj podvržen takemu nerazumevanju, saj predpostavlja le ne-sprejemanje teistove razlage nastanka in upravljana sveta.«[1]
Vera brez boga
[uredi | uredi kodo]Ray Billington, nekdanji metodistični duhovnik,[2] trdi v svoji knjigi »Vera brez Boga«[3], da brezboštvo in verovanje nista v nasprotju. Za cilj si postavlja »odrešitev vere od Boga«. Nasprotuje mnenju, da je možno o morali, človeškem bistvu, usodi in celo mističnih izkušnjah razmišljati le v kontekstu vere v božanstva. S tem se je uvrstil v dolgo zaporedje avtorjev, ki so skušali ugotoviti, ali je vera v boga nujna sestavina človeške biti.
Opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ Odstavek citiran v James Buchanan: Modern Atheism under its forms of Pantheism, Materialism, Secularism, Development, and Natural Laws, 1857, dosegljivo na Google books
- ↑ V televizijskem intervjuju za BBC (oktober 2010) je opisal svoj verski preobrat:
»Med pripravo nedeljske pridige … sem bral Huxlejeve Eseje humanista. Začutil sem … sozvočje./ Zakorakal sem po kabinetu sem ter tja in si ponavljal: »Ateist sem!« Občutil sem veliko veselje, ki me spodbuja od tistega ternutka.« - ↑ Ray Billington: »Religion Without God«, Routledge, 2002 ISBN 0415217865
 | Ta članek o filozofiji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |