Pojdi na vsebino

1216

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Stoletja: 12. stoletje - 13. stoletje - 14. stoletje
Desetletja: 1180.  1190.  1200.  - 1210. -  1220.  1230.  1240.
Leta: 1213 · 1214 · 1215 · 1216 · 1217 · 1218 · 1219
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1216 (MCCXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Dogodki

[uredi | uredi kodo]

Prva baronska vojna

[uredi | uredi kodo]
  • januar - Invazija Škotov pod vodstvom škotskega kralja Aleksandra II. na sever Anglije preusmeri pozornost angleškega kralja Ivana in s tem razbremeni uporne barone, ki se niso mogli upirati bolje oboroženim in opremljenim rojalistom. Rojalisti zavzamejo južno škotsko mesto Berwick-upon-Tweed in v desetih dneh napredujejo do Edinburgha.
  • Papež Inocenc III. izobči francoskega kronskega princa Ludvika, ki je nameraval spodnesti kralja Ivana, le-ta pa kot papežev vazal uživa vso njegovo zaščito. Francoski kralj in oče Filip II. se ne meša v sinov projekt, najbrž pa mu da na razpolago vojsko.
28. oktober - Kronanje 9 letnega Henrika III. za kralja Anglije.
  • 21. maj - V južni Angliji se izkrca francoska invazijska armada pod vodstvom Ludvika. Londončani Francozom brez zadržkov odprejo mestna vrata in jih spustijo v London. V Katedrali Svetega Pavla razglasijo princa Ludvika za angleškega kralja.[1]
  • 14. junij - Ludvik že nadzoruje skoraj polovico Anglije. Tega dne zasede mesto Winchester.
  • september - Kljub vsem težavam začno rojalisti z veliko protiofenzivo in prodro v vzhodno Anglijo. Kralj Ivan huje zboli z grižo. Hkrati s severa ponovno vdre škotski kralj Aleksander II., ki prodira proti jugu Anglije, da bi združil svoje sile s francoskimi. Rojalisti in Škoti se na vsak svoji poti za las zgrešijo, ne da bi vedeli drug drugega v bližini.
  • 18./19. oktober - Ko se je zdelo, da je že celotna Anglija pod Ludvikovim nadzorom, tok dogodkov preobrne smrt angleškega kralja Ivana Brez zemlje. Nekaj baronov zamenja strani in priseže zvestobo novemu mladoletnemu kralju Henriku III., sinu umrlega kralja Ivana.
  • 11. november - Regentstvo prevzame voditelj rojalistov kambronormanski grof William Marshal, 1. grof Pembroke kljub visoki starosti 70 let. Baronska vojna dobi značilnosti angleško-francoske vojne.
  • 12. november - Lojalisti pod vodstvom Williama Marshala in papeškega legata Gualaja Biccheirija revidirajo Veliko listino svoboščin. Od prvotno 61 ohranijo zgolj 42 členov, med katerimi najbolj škodljive za kralja, kot je npr. možnost razlastitve, izbrišejo. Ločeno listino izdajo še za Irsko. 1217
    • Po smrti valižanskega kralja žepne kraljevine Powys Gwenwynwyna ap Owaina se južnega Powysa polasti valižanski kralj Gwynedda Llywelyn Veliki. Zahtevo po tem majhnem kosu ozemlja ohrani Gwenwynwynov sin Gruffydd ap Gwenwynwyn.↓
    • → Llywelyn Veliki izkoristi zaposlenost Angležev z baronsko vojno, skliče valižansko plemstvo in okliče Kneževino Wales (Tywysogaeth Cymru) v mejah, iz katerih je izvzeta kambronormanska Valižanska marka. S tem Kraljevina Gwynedd preneha obstajati hkrati z nazivom "kralja" Gwynedda, ki ga zamenja naziv valižanskega princa (ang. Prince of Wales, val. Tywysog Cymru).

Albižanska križarska vojna

[uredi | uredi kodo]
  • april - Touluški grof Rajmond VI. Touluški in njegov sin Rajmond VII. se vrneta v južno Francijo. Njun prihod vzbudi spontano organizacijo uporov proti okupacijskim križarjem.
  • 6. junij - 24. avgust - Grofič Rajmond VII. oblega in zavzame križarsko utrdbo Beaucaire. Ker mu je skupaj z očetom Rajmondom VI. spodletela diplomacija pri papežu, se odloči, da bo svojo dednino izterjal nazaj s silo.
  • julij - Novica o smrti papeža Inocenca III. za nekaj časa ustavi ofenzivo križarske vojske.
  • september - Grof Rajmond VI. je medtem v izgnanstvu v Aragoniji. Simon de Montfort dobi (napačno) novico, da se mu bliža Rajmond VI. z vojsko, zato zapusti Beaucaire, da bi mu šel naproti. Spotoma zatre upor v Toulousu. 1217

Ostalo

[uredi | uredi kodo]
Medtem je Leon I. osvajal z Antiohijo, si je ikonijski sultan Kajkavs I. prisvojil tri armenske utrdbe na gorovju Taurus.

Rojstva

[uredi | uredi kodo]
Neznan datum

Smrti

[uredi | uredi kodo]
Neznan datum

Opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. Zadeva ostane brez kronanja, ker so za veljavnost kronanja potrebne kraljeve regalije, teh pa najbrž Ludvik tisti trenutek ni imel.
  2. Krstno ime Cencio Savelli

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]