Pojdi na vsebino

Sassi di Matera

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Sassi di Matera
Sassi di Matera
Unescova svetovna dediščina
DelThe Sassi and Park of the Rupestrian Churches of Matera
Sassi in park rupestrskih cerkva Matere
LegaMatera, Bazilikata, Italija
Koordinati40°40′00″N 16°36′30″E / 40.6667°N 16.6083°E / 40.6667; 16.6083
Površina1016 ha
Varovalni pas4365 ha
Kriterij
Kulturni: (iii), (iv), (v)
Referenca670
Vpis1993 (17. zasedanje)
Spletna stranwww.sassidimatera.it
Sassi di Matera se nahaja v Bazilikata
Sassi di Matera
Lega: Sassi di Matera
Sassi di Matera se nahaja v Italija
Sassi di Matera
Sassi di Matera (Italija)
[uredi v Wikipodatkih]

Sassi di Matera sta dve okrožji (Sasso Caveoso in Sasso Barisano) italijanskega mesta Matera, Bazilikata, dobro znani po svojih starodavnih jamskih bivališčih, naseljenih že od paleolitika.

Sassi je Fodors opisal kot »eno najbolj edinstvenih pokrajin v Evropi«.[1] Skupaj s parkom rupestrskih cerkva ga je UNESCO leta 1993 uvrstil na seznam svetovne dediščine.[2]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]
Pogled iz kanjona (Gravina)

Sassi izvirajo iz prazgodovinske trogloditske (prebivalci jam) naselbine in domnevajo, da so med prvimi človeškimi naselbinami v Italiji. Obstajajo dokazi, da so tukaj ljudje živeli že leta 7000 pred našim štetjem.[3]

Sassi so hiše, vkopane v samo apnenčasto skalo, ki je značilna za Bazilikato in Apulijo, lokalno imenovano tufo, čeprav ni vulkanski tuf ali lehnjak. Ulice v nekaterih delih Sassov pogosto potekajo nad drugimi hišami. Starodavno mesto je zraslo na enem pobočju grape, ki jo je ustvarila reka Gravina. Grapa je lokalno znana kot la Gravina.

Izraz sasso izhaja iz latinskega saxum, kar pomeni hrib, skala ali velik kamen.[4]

V 1950-ih je italijanska vlada na silo preselila večino prebivalstva Sassov na območja razvijajočega se sodobnega mesta. Obdani s skrajno revščino in prežeti z malarijo, so nezdrave življenjske razmere veljale za nečloveške in žalitev sodobne nove italijanske republike Alcide De Gasperi.[5] Vendar so ljudje še naprej živeli tudi v Sassijih.

Matera je edini kraj na svetu, kjer se ljudje lahko pohvalijo, da še vedno živijo v istih hišah svojih prednikov izpred 9000 let.

Do poznih 1980-ih je to veljalo za območje revščine, saj so bile številne od teh hiš in v nekaterih primerih še vedno nenaseljene. Sedanja lokalna uprava pa je postala bolj turistično usmerjena in je s pomočjo Evropske unije, vlade in Unesca spodbujala obnovo Sassov. Danes je tam veliko uspešnih podjetij, pubov in hotelov.[6]

Geografija

[uredi | uredi kodo]

"Sassi" so rasli na območju planote Murgia [7], ki se razteza med Apulijo in Bazilikato. Skupaj s "Civito" in "Pianom" dva Sasija tvorita staro mestno jedro Matere.[8]

V popularni kulturi

[uredi | uredi kodo]
Sassi v snegu (december 2007)

Sassi vizualno spominjajo na starodavna mesta v Jeruzalemu in njegovi okolici, zato so bili uporabljeni v številnih filmih s krščansko tematiko, vključno z Evangelij po svetem Mateju (Il vangelo secondo Matteo - Pier Paolo Pasolini, 1964), Kristusov pasijon (Mel Gibson, 2004), Zgodba o rojstvu (The Nativity Story - Catherine Hardwicke, 2006) in Ben-Hur (Timur Bekmambetov, 2016).[9]

Pojavili so se tudi v filmu Wonder Woman Patty Jenkins (2017), ki je služil kot lokacija za mesto Amazonk Themyscira [10], in v filmu Cary Joji Fukunaga No Time to Die (2021), kjer je bil posnet prizor z Aston Martinom Jamesa Bonda, ki dirka skozi.[11]

Svetovna dediščina

[uredi | uredi kodo]

Sassi di Matera so bili leta 1993 vpisani na Unescov seznam svetovne dediščine. Bili so prvo registrirano območje v južni Italiji. Vpis je bil motiviran z dejstvom, da predstavljajo izjemen urbani ekosistem, ki je sposoben ovekovečiti način bivanja v jamah od najbolj oddaljene prazgodovinske preteklosti do sodobnosti. Sassi di Matera so izjemen primer previdne uporabe virov, ki jih zagotavlja narava: vode, zemlje, energije. V poročilu komisije, ki je preverila skladnost lokacije z Unescovim ocenjevalnim kriterijem, kandidatura Matere izpolnjuje naslednje kriterije:

»III. merilo: Sassi in park skalnatih cerkva v Materi predstavljata izjemno pričevanje o izginuli civilizaciji. Prvi prebivalci regije so živeli v podzemnih bivališčih in obhajali bogoslužje v skalnatih cerkvah, ki so bile zamišljene kot zgled prihodnjim rodovom, kako uporabljati lastnosti naravnega okolja za uporabo virov sonca, kamnin in voda.

Merilo IV: Sassi in park skalnatih cerkva Matere sta pomemben primer arhitekturne in krajinske celine, ki je priča pomembnim trenutkom v zgodovini človeštva. Te potekajo od primitivnih podzemnih bivališč, izkopanih v kamnitih fasadah grap, do sofisticiranih urbanih struktur, zgrajenih z izkopanimi materiali, in od dobro ohranjenih naravnih krajin s pomembnimi biološkimi in geološkimi značilnostmi do urbanih krajin s kompleksno strukturo.

Merilo V: Sassi in park skalnatih cerkva Matere sta pomemben primer tradicionalnega človeškega poselitve in rabe ozemlja, ki predstavlja kulturo, ki je že od svojih začetkov ohranjala harmoničen odnos s svojim naravnim okoljem in je zdaj izpostavljen potencialnim tveganjem. Ravnovesje med človekovim posegom in ekosistemom kaže kontinuiteto več kot devet tisočletij, med katerimi so se deli naselja, vrezani v skalo, postopoma prilagajali naraščajočim potrebam prebivalcev.«

Galerija

[uredi | uredi kodo]
  • Sasso Barisano
    Sasso Barisano
  • Sasso Caveoso
    Sasso Caveoso
  • Cerkev st. Pietro Caveoso
    Cerkev st. Pietro Caveoso
  • Pogled s hribov
    Pogled s hribov
  • Notranjost jamske hiše
    Notranjost jamske hiše

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Fodor's Southern Italy, Fodor's Travel, 22 march 2011
  2. ↑ Unesco [1]
  3. ↑ »History of the Sassi«.
  4. ↑ Morris, John (5. januar 1880). »The new nation« – prek Google Books.
  5. ↑ Dennis Marks, speaking on the series Appian Way, BBC Radio 3
  6. ↑ »A Cave with a View«. The New Yorker.
  7. ↑ »Info about the Murgia Plateau«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. julija 2011.
  8. ↑ »Sassi of Matera: what to know and what to visit«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. marca 2021. Pridobljeno 13. marca 2022.
  9. ↑ »Matera's live nativity draws 30,000«. Agenzia Nazionale Stampa Associata. 6. januar 2015. Pridobljeno 17. novembra 2016.
  10. ↑ »Wonder Woman Island of Themyscira: Where was Wonder Woman filmed?«. atlasofwonders.com. Pridobljeno 27. septembra 2017.
  11. ↑ »James Bond starts filming in Matera«. ilglobo.com.au. 27. avgust 2019. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. decembra 2021. Pridobljeno 23. decembra 2019.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Sassi di Matera.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Sassi_di_Matera&oldid=6262329«