Pokrajina Pisa

Provincia di Pisa
Italijanska pokrajina Pisa

Glavno mesto	Pisa
Občine	Seznam 39 občin
Površina	2.444 km²
Prebivalstvo	394.101 (2005)
Gostota	160

Pokrajina Pisa (v italijanskem izvirniku Provincia di Pisa, izg. Provinča di Piza) je ena od desetih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Toskana. Meji na severu s pokrajino Lucca, na vzhodu s pokrajinama Firenze in Siena, na jugu s pokrajino Grosseto in na zahodu s pokrajino Livorno in z Ligurskim morjem.

Večje občine

Glavno mesto je Pisa, ostale večje občine so (podatki 31.12.2005):

Mesto	Prebivalcev
Pisa	88.363
Cascina	42.000
San Giuliano Terme	30.757
San Miniato	27.067
Pontedera	26.842

Naravne zanimivosti

Eno od najbolj znanih področij pokrajine je Hudičeva dolina (Valle del diavolo), ki se tako imenuje zaradi boraksovih plinov, ki prihajajo na dan v obliki soffionov. To so oblike vulkanskega delovanja, pri katerih se iz magmatske celice (ognjeniškega kotla) sprostijo razni plini in bruhnejo na površino v visokih stebrih vodne pare. Zmes plinov in pare doseže do 230 °C in do 20 atmosfer pritiska. Leta 1905 je bila tukaj prvič v zgodovini uporabljena geotermična energija za proizvodnjo elektrike. Površinske naprave so bile izpopolnjene med letoma 1931 in 1937, danes pa se energija pridobiva z direktno preusmeritvijo vodne pare iz podzemlja na turbine.

Seznam zaščitenih področij v pokrajini:

• Krajinski park MiglIarino, San Rossore e Massaciuccoli (Parco naturale di MiglIarino, San Rossore e Massaciuccoli)
• Naravni rezervat Caselli (Riserva naturale Caselli)
• Naravni rezervat Montefalcone (Riserva naturale Montefalcone)
• Naravni rezervat Poggio Adorno (Riserva naturale Poggio Adorno)
• Naravni rezervat Monterufoli - Caselli (Riserva naturale di Monterufoli - Caselli)
• Naravni rezervat Foresta di Berignone (Riserva naturale Foresta di Berignone)
• Naravni rezervat Montenero (Riserva naturale Montenero)
• Naravni rezervat Lago di Santa Luce (Riserva naturale provinciale Lago di Santa Luce)

Zgodovinske zanimivosti

Današnja pokrajina zavzema približno isto ozemlje, ki je bilo v srednjem veku last pizanske pomorske republike. To je bila ena od petih najpomembnejših pomorskih sil Sredozemlja med enajstim in trinajstim stoletjem, skupaj z Genovsko republiko, mestom Amalfi, Beneško republiko in Dubrovniško republiko. Za razliko od ostalih se je Piza sicer aktivno udejstvovala za osvojitev novih ozemelj, posebno v prvih časih, a to ni bil njen najvažnejši cilj. Veliko bolj se je mestna uprava trudila za utrjevanje trgovskih stikov. Tako je sprva sodelovala z Genovsko republiko pri zasedbi Korzike, Sardinije in Balearskih otokov, a pozneje je samo ustanavljala kolonije na afriških in azijskih obalah. Posebno slednje, na primer Antiohija, Tir in Jafa, so bile zelo velike in so segale globoko v notranjost. Zanimivo pa je, da je bil trgovski vpliv Pise najbolj občuten na področjih, kjer država ni imela kolonij, to je v vsem Egejskem morju in vse do Črnega morja vključno z Bizancem in njegovim širšim zaledjem; tudi Sicilija in ves Apeninski polotok južno od Rima je bil izključno pizanski trg. V tem smislu je bila Piza edina dosledna pomorska republika, kar je pa seveda privedlo do njenega političnega zatona.

Viri

• Istituto Nazionale di Statistica
• Parchi e aree protette in Italia, Touring Club Italiano, 2003
• Lessico Universale Italiano Treccani 1968-1986