Antihipertenziv
Antihipertenzivi, tudi antihipertoniki so zdravila za zniževanje povišanega krvnega tlaka (hipertenzije).[1][2]
Predpisovanje antihipertenzijskih zdravil v Sloveniji in po svetu narašča, in na primer med letoma 2004 in 2008 je v Sloveniji njihova poraba narastla za več kot polovico. Obstajajo številne podskupine zdravil za zdravljenje hipertenzije; med posameznimi podskupinami pri začetnem uvajanju zdravljenja ni značilnih razlik pri učinkovitosti zdravljenja, razlike pa obstajajo glede varnosti in pogostosti neželenih učinkov.[3]
Podskupine zdravil
[uredi | uredi kodo]Za zdravljenje povišanega krvnega tlaka se uporabljajo antihipertenzijske učinkovine iz naslednjih skupin:[3]
| Terapevtska podskupina (2. raven ATC) |
Farmakološka podskupina (3. raven ATC) |
Kemijska podskupina (4. raven ATC) |
Posamezne učinkovine (5. raven ATC) |
|---|---|---|---|
| Antihipertenzijska zdravila (C02) | antiadrenergiki z osrednjim delovanjem (C02A) | alkaloidi rauvolfije | reserpin |
| metildopa | L-metildopa | ||
| agonisti imidazolinskih receptorjev | moksonidin, klonidin | ||
| antiadrenergiki s perifernim delovanjem (C02C) | zaviralci adrenergičnih receptorjev alfa | prazosin, urapidil, doksazosin | |
| zdravila z delovanjem na gladke mišice arterij (C02D) | derivati pirimidina | minoksidil | |
| druga antihipertenzijska zdravila (C02K) | druga antihipertenzijskna zdravila | bosentan | |
| Diuretiki (C03) | diuretiki dilucijskega segmenta, tiazidni (C03A) | tiazidni diuretiki | hidroklorotiazid |
| diuretiki dilucijskega segmenta, brez tiazidov (C03B) | sulfonamidi | klortalidon, ksipamid, indapamid, | |
| diuretiki vhodnega kraka Henleyjeve zanke (C03C) | sulfonamidi | furosemid, torasemid, bumetanid | |
| antikaliuretični diuretiki (varčevalni s kalijem) (C03D) | antagonisti aldosterona | spironolakton, eplerenon | |
| drugi | amilorid, triamteren | ||
| Zaviralci adrenergičnih receptorjev beta (C07) | zaviralci adrenergičnih receptorjev beta (C07A) | neselektivni zaviralci adrenergičnih receptorjev beta | oksprenolol, propranolol, sotalol, pindolol |
| selektivni zaviralci adrenergičnih receptorjev beta | metoprolol, bisoprolol, nebivolol, atenolol, celiprolol | ||
| zaviralci adrenergičnih receptorjev alfa in beta | karvedilol | ||
| Zaviralci kalcijevih kanalčkov (C08) | selektivni zaviralci kalcijevih kanalčkov z delovanjem na žile (C08C) | derivati dihidropiridina | amlodipin, isradipin, nikardipin, nimodipin, nifedipin, nitrendipin, lacidipin, lerkanidipin, mibefradil |
| selektivni zaviralci kalcijevih kanalčkov z z direktnim delovanjem na prevodni sistem (C08D) | derivati fenilalkilamina | verapamil | |
| derivati benzotiazepina | diltiazem | ||
| Zdravila z delovanjem na renin-angiotenzinski sistem (C09) | zaviralci angiotenzinske konvertaze (C09A in C09B) | zaviralci angiotenzinske konvertaze | kaptopril, enalapril, cilazapril, ramipril, zofenopril, perindopril, trandolapril, fozinopril, lizinopril |
| antagonisti angiotenzina II (C09C) | antagonisti angiotenzina II | losartan, valsartan, irbesartan, kandesartan, telmisartan, medoksomilolmesartanat | |
| druga zdravila z delovanjem na renin-angiotenzinski sistem (C09X) | zaviralci renina | aliskiren |
Izbira zdravila
[uredi | uredi kodo]Vsa antihipertenzijska zdravila so v priporočenih odmerkih v monoterapiji približno enako učinkovita. Med seboj se razlikujejo po farmakodinamiki in farmakokinetiki, izražanju neželenih učinkov in po preverjeni učinkovitosti v zmanjšanju srčno-žilne zbolevnosti in umrljivosti. Na izbiro antihipertenzijskega zdravila vplivajo:
- bolnikovo srčno-žilno tveganje,
- že nastale okvare tarčnih organov, prisotnost klinične srčno-žilne, ledvične in sladkorne bolezni,
- prisotnost drugih bolezni, ki lahko vplivajo na uporabo določenih farmakoloških skupin antihipertezijskih zdravil,
- variabilnost v odzivu na posamezna zdravila iz različnih skupin,
- verjetnost medsebojnega delovanja z zdravili, ki jih bolnik prejema zaradi drugih bolezni,
- pomembnost dokazov o zmanjšanju srčno-žilnega tveganja za zdravila iz posameznih farmakoloških skupin,
- cena kroničnega zdravljenja, kar pomeni, da ob enakih ostalih pogojih izberemo cenejše zdravilo.[4]
V Sloveniji zdravniki pri svojem delu upoštevajo Slovenske smernice za zdravljenje arterijske hipertenzije. Prve so bile objavljene leta 1999 s posodobitvami v letih 2003 in 2007, v okviru Smernic za preprečevanje bolezni srca in žilja v klinični praksi pa so bile posodobljene tudi v letu 2009. Kot prvo izbiro smernice priporočajo diuretike, zaviralce adrenergičnih receptorjev beta, zaviralce kalcijev kanalčkov in zdravila z delovanjem na renin-angiotenzinski sistem, medtem ko kot prvo izbiro v monoterapiji primarne arterijske hipertenzije odsvetujejo predpisovanje večine zdravil iz podskupine antihipertenzijskih zdravil skupine ATC C02 in antagonistov aldosterona.[3] Zdravljenje povišanega krvnega tlaka se lahko začne z enim zdravilom (monoterapija) v majhnem začetnem odmerku. Če ni želenega nadzora krvnega tlaka, se odmerek zveča do največjega smiselnega odmerka ali pa se zdravilo zamenja z zdravilom iz druge farmakološke skupine. Taka zamenjava je potrebna vedno, kadar ni nobenega učinka prvo izbranega zdravila ali pa le-to povzroča neželene učinke. Večina bolnikov pa prejema kombinacijo dveh ali več zdravil. Potreba po kombiniranem zdravljenju je večja pri bolnikih z večjim srčno-žilnim tveganjem (na primer ob sočasni sladkorni ali ledvični bolezni). Antihipertenzijska zdravila iz različnih farmakoloških skupin se lahko med seboj kombinirajo, kadar:
- imajo različen in komplementaren ali aditiven način učinkovanja,
- je dokazano, da je kombinacija učinkovitejša od posameznih zdravil in
- je kombinacija varnejša oz. jo bolniki laže prenašajo.
Kombinacijsko zdravljenje je navadno boljša izbira kot večanje odmerka v monoterapiji do največjega dopustnega.[5]
Viri
[uredi | uredi kodo]- ↑ https://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=antihipertenziv[mrtva povezava], Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 14. 7. 2012.
- ↑ Farmacevtski terminološki slovar, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011.
- ↑ 3,0 3,1 3,2 Ferk P., Leskošek B., Pal M. (2011). Poraba antihipertenzijskih zdravil v Sloveniji in primerjava z Norveško. Zdravniški vestnik, letnik 80, številka 5, str. 386-394.
- ↑ Dobovišek J. Smernice za obravnavo arterijske hipertenzije. 2. del: Nadzor hipertenzije z zdravili. Zbornik, VIII. strokovni sestanek sekscije za arterijsko hipertenzijo. Ljubljana 1999: str. 25-29. Dostopno na: https://www.hipertenzija.org/pdf/SAH_1999.pdf Arhivirano 2009-12-22 na Wayback Machine.
- ↑ Accetto R., Brguljan, J. Dobovišek J., Dolenc P., Salobir B. Slovenske smernice za zdravljenje arterijske hipertenzije 2007. Zdravniški vestnik, 2008, letnik 77, številka 5: str. 349–363.
