Aktinolit

Aktinolit
Aktinolit
Splošno
Kategorija	VIII. razred – Silikati, podrazred: silikati z dvojnimi nitmi (inosilikati), amfibolska skupina
Kemijska formula	Ca2(Mg,Fe)5Si8O22(OH)2
Strunzova klasifikacija	09.DE.10
Klasifikacija DANA	66.01.03a.02
Kristalna simetrija	Monoklinska prizmatična (2/m), prostorska skupina: C 2/m
Osnovna celica	a = 9,84 Å, b = 18,1 Å, c = 5,28 Å, Z = 2, β = 104,7°, V = 909,61 Å3
Lastnosti
Molekulska masa	853,16 g/mol
Barva	Zelena, zeleno črna, sivo zelena, črna
Kristalni habit	Lističast, vlaknat, radialno žarkast
Razkolnost	Popolna na {110} in {110}
Lom	Razcepljen
Trdota	5,5
Sijaj	Steklast
Barva črte	Bela
Prozornost	Prosojen do prozoren
Gostota	2,98 – 3,10 g/cm3, povprečna: 3,4 g/cm3, izračunana: 3,11 g/cm3
Optične lastnosti	Dvoosen (-)
Lomni količnik	nα = 1,613 – 1,628, nβ = 1,627 – 1,644,, nγ = 1,638 – 1,655
Dvolomnost	δ = 0,025 – 0,027
Pleohroizem	x: zelo bledo zelen, brezvarven, bledo rjav ali svetlo zelen y: zelenkasto rumen, bledo rumeno zelen, bledo rjav ali modrikasto zelen z: bledo zelen, zelen, temno zelen ali bledo modrikasto zelen
Kot 2V	Izračunan: 78º - 82º, izmerjen: 84 º - 73º
Disperzija	r < v
Ultravijolična fluorescenca	Ne
Sklici
Glavne vrste
Druga imena	Bisolit, heksagonit (Mn), gorsko usnje, nefritski žad, smaragdit (smaragdno zelen)

Aktinolit (iz grškega ἀκτίς (áktis) – žarek ali snop žarkov in λίθος (lithos) – kamen) je silikatni mineral s kemijsko formulo Ca₂(Mg,Fe)₅Si₈O₂₂(OH)₂.

Mineralogija

Aktinolit je vmesni člen v nizu trdnih raztopin med z magnezijem bogatim tremolitom (Ca₂Mg₅Si₈O₂₂(OH)₂) in z železom bogatim feroaktinolitom (Ca₂Fe₅Si₈O₂₂(OH)₂). Magnezijevi in železovi ioni se lahko v kristalni strukturi neovirano izmenjujejo. Azbestozni aktinolit se podobno kot tremolit obravnava kot azbest.

Nahajališča

Aktinolit se običajno nahaja v metamorfnih kamninah, na primer v kontaktnih avreolah, ki obdajajo ohlajene globočnine. Nastaja tudi kot produkt metamorfizma z magnezijem bogatih apnencev.

Staro ime minerala, uralit, se je včasih uporabljalo za produkt preperevanja predvsem piroksena v zmes, ki je vsebovala večinoma aktinolit. Metamorfne gabrovske in diabazovske kamnine, ki se omenjajo kot epidiorit, vsebujejo precejšnje količine uralitskih preperenin.

Glavna nahajališča prozornega aktinolita, ki je primeren za izdelavo nakita, so na Tajvanu in v Kanadi. Druga pomembnejša nahajališča so na Madagaskarju, v Tanzaniji in ZDA. V Sloveniji so aktinolit (smaragdit) našli v Savinjskih Alpah.

Varnost

Nekatere vrste azbestov, ki so nastale iz vlaknatega aktinolita, imajo tako majhna vlakna, da lahko prodrejo v pljuča in poškodujejo avreole.

Draguljarstvo

Nekatere vrste aktinolita se uporabljajo kot poldragi kamni. Eden od njih je nefrit, ki je ena od vrst žada. Druga vrsta je žadeit, ki je različek piroksena. Eden od poldragih kamnov je aktinolitsko mačje oko, ki je prosojno do neprozorno in zelene do zeleno rumene barve. Ta poldragi kamen so včasih napačno imenovali žadovo mačje oko. Prozorni aktinolit je redek in se brusi za zbiralce dragih kamnov.

Glej tudi

• Seznam mineralov
• Seznam mineralov v Sloveniji

Viri

• Stefan Weiß (2002). Das große Lapis Mineralienverzeichnis (4 izd.). München: Christian Weise Verlag. ISBN 3-921656-17-6.
• Petr Korbel; Milan Novák (2002). Mineralien Enzyklopädie. Nebel Verlag GmbH, Eggolsheim. ISBN 3-89555-076-0.