Enorog: Razlika med redakcijama
m slog |
m pp, Replaced: ponavadi → po navadi (2) |
||
Vrstica 25: | Vrstica 25: | ||
==Opis== |
==Opis== |
||
[[Slika:Narwalschaedel.jpg|100px|thumb|left|Lobanja samoroga z dvema rogovoma. Dva rogova sta redek pojav pri samorogih.]] |
[[Slika:Narwalschaedel.jpg|100px|thumb|left|Lobanja samoroga z dvema rogovoma. Dva rogova sta redek pojav pri samorogih.]] |
||
Najnenavadnejša lastnost samoroga je nenavaden dolgi [[rog]], [[sekalec]], ki se vije od leve strani gornje čeljusti pri samcih. Rog lahko zraste do dolžine treh metrov (v primerjavi z dolžino telesa od 7-8 metrov) in doseže težo do 10 kilogramov. Eden samorog na približno 500 samcev ima po dva rogova, kar se zgodi, ko desni zob, |
Najnenavadnejša lastnost samoroga je nenavaden dolgi [[rog]], [[sekalec]], ki se vije od leve strani gornje čeljusti pri samcih. Rog lahko zraste do dolžine treh metrov (v primerjavi z dolžino telesa od 7-8 metrov) in doseže težo do 10 kilogramov. Eden samorog na približno 500 samcev ima po dva rogova, kar se zgodi, ko desni zob, po navadi manjše velikosti, prav tako zraste. Čeprav redko, so tudi pojavi, da imajo samice rog. Zabeležen je en sam primer samice z dvema rogovoma.<ref>{{cite book |
||
| last = Carwardine |
| last = Carwardine |
||
| first = Mark |
| first = Mark |
||
Vrstica 34: | Vrstica 34: | ||
==Ohranjenost in lov== |
==Ohranjenost in lov== |
||
Glavni plenilci enorogov so [[polarni medved]]i in kiti [[orka|orke]]. Ljudstvu [[Inuiti|Inuitov]] je dovoljen zakonit lov teh kitov. Severna klima ponuja le malo z vitamini bogate hrane, ki se jih da zaužiti le z [[mrož]]i, [[tjulenj|tjulnji]] in kiti. [[Jetra]] kita |
Glavni plenilci enorogov so [[polarni medved]]i in kiti [[orka|orke]]. Ljudstvu [[Inuiti|Inuitov]] je dovoljen zakonit lov teh kitov. Severna klima ponuja le malo z vitamini bogate hrane, ki se jih da zaužiti le z [[mrož]]i, [[tjulenj|tjulnji]] in kiti. [[Jetra]] kita po navadi lovci pojedo nemudoma po starem običaju v znak spoštovanja do ubite živali. Na Grenlandiji se za lov uporabljajo običajne [[kitolov]]ske metode (prebadanje z sulico), toda motorni čolni in [[lovska puška|lovske puške]] se pogosto uporabljajo v severni [[Kanada|Kanadi]]. Organizacije za zaščito živali že dolgo protestirajo proti ubijanju Enorogov. |
||
==Galerija== |
==Galerija== |
Redakcija: 19:59, 15. februar 2009
Enorog[1] | ||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Velikost v primerjavi s človekom
| ||||||||||||||
Ohranitveno stanje taksona | ||||||||||||||
Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||
| ||||||||||||||
Monodon monoceros Linnaeus, 1758 | ||||||||||||||
Območje razširjenosti (modra barva)
|
Enorog ali enorožec, tudi narval (znanstveno ime Monodon monoceros), je Arktična vrsta kita. Je žival, ki se jo le poredkoma najde južno od 70° severne zemljepisne širine. Je eden izmed dveh kitov v skupini belih kitov.
Opis
Najnenavadnejša lastnost samoroga je nenavaden dolgi rog, sekalec, ki se vije od leve strani gornje čeljusti pri samcih. Rog lahko zraste do dolžine treh metrov (v primerjavi z dolžino telesa od 7-8 metrov) in doseže težo do 10 kilogramov. Eden samorog na približno 500 samcev ima po dva rogova, kar se zgodi, ko desni zob, po navadi manjše velikosti, prav tako zraste. Čeprav redko, so tudi pojavi, da imajo samice rog. Zabeležen je en sam primer samice z dvema rogovoma.[2]
Ohranjenost in lov
Glavni plenilci enorogov so polarni medvedi in kiti orke. Ljudstvu Inuitov je dovoljen zakonit lov teh kitov. Severna klima ponuja le malo z vitamini bogate hrane, ki se jih da zaužiti le z mroži, tjulnji in kiti. Jetra kita po navadi lovci pojedo nemudoma po starem običaju v znak spoštovanja do ubite živali. Na Grenlandiji se za lov uporabljajo običajne kitolovske metode (prebadanje z sulico), toda motorni čolni in lovske puške se pogosto uporabljajo v severni Kanadi. Organizacije za zaščito živali že dolgo protestirajo proti ubijanju Enorogov.
Galerija
-
Ilustracija samoroga.
-
Samorog in grenlandski morski pes.
-
Samorog in beluga.
Viri in opombe
- ↑ Macdonald D. (ur.) 1996. Velika enciklopedija: Sesalci. Ljubljana: Mladinska knjiga. ISBN 86-11-14524-0 (COBISS)
- ↑ Carwardine, Mark (april 1995). DK Handbooks: Whales Dolphins and Porpoises. Dorling Kindersley. ISBN 1564586200.
{{navedi knjigo}}
: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
Glej tudi
Zunanje povezave
- Cetacean Specialist Group (1996). Monodon monoceros . Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst 2006. IUCN 2006. Pridobljeno: 12 maj 2006.
- "Narwhal." M. P. Heide-Jorgensen (pp 783–787), in Encyclopedia of Marine Mammals, Perrin, Wursig and Thewissen eds. ISBN 0-12-551340-2
- "It's Sensitive. Really." William J. Broad, New York Times, 13 December 2005, https://nytimes.com/2005/12/13/science/13narw.html / NYT article RSS link
- Narwhal general information
- Narwhal Tooth Expedition and Research Investigation
- Narwhal info
- "Narwhal Found to Have a Trick Up Its Tusk", Scientific American News